Datum najnovejše nacionalne akcije na cestah ni izbran naključno, saj je bil lanski julij po mesecih optimizma in ugodnih kazalcev katastrofa, tudi sicer je bilo zadnjih 12 mesecev na cestah izredno krvavih. Letos je tako umrlo že 66 ljudi, lani v istem obdobju 43. Prav tako so lahko zelo tragične zgodbe tistih, ki so preživeli, saj se je kar tretjina vseh paraplegikov in tetraplegikov v državi poškodovalo v prometni nesreči.

"Storil sem vse štiri poglavitne napake. Pri moji nesreči so bile poleg hitrost, alkohol, neustrezna oprema na motorju in tehnična neizpravnost vozila. Če bi lahko enega od teh dejavnikov črtal, bi se morda izšlo drugače, a se ni. Svojo izkušnjo želim zato deliti z vsemi mladimi v državi," opozarja Janez Hudej, ki je od nesreče pri rosnih 18 letih prikovan na voziček.

V okviru pobude Še vedno vozim, ne hodim je tako s svojimi kolegi, ki so šli skozi podobne izkušnje, v minulem šolskem letu obiskal kar 120 šol in drugih ustanov, pri čemer ga je slišalo več kot 9.200 mladih. "Želimo, da bi nas slišala celotna generacija. Naše evalvacije kažejo, da si vsi, ki so nas poslušali, zaradi tega manj nevarni vozniki. Če bomo rešili eno življenje, nam bo že uspelo, a zakaj jih ne bi še več?"

Mrtvo pijani sejejo smrt

Prav hitrost je eden izmed tistih dejavnikov, ki je ob nesrečah najpogosteje poleg. 23 mrtvih ljudi je samo letos na naših cestah zaradi previsoke hitrosti, je opozoril Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi.

Zelo zaskrbljujoče je tudi tvegano ravnanje voznikov in voznic glede alkohola in varnostnega pasu. Alkohol je bil posredi v prek 20 primerih s smrtnimi žrtvami. Povprečna izmerjena stopnja alkohola v smrtnih nesrečah je bila kar 1,4 promila alkohola! Hkrati polovica žrtev v času nesreče ni bilo pripetih. Tudi pri šibkejših udeležncih je stanje podobno alarmanto, še posebej pri motoristih. 

En dan se bo bliskalo na polno

Novost pri letošnji akciji je, da še zdaleč ne bo osredotočena le na delo policije. Policisti bodo resda v prihodnjih dneh do 10. julija veliko več ob cestah in bodo intenzivneje opravljali kontrole ter meritve hitrosti. 6. julija se obeta tudi zdaj že tradicionalni "hitrostni maraton," ko bodo policisti ves dan posvetili meritvam hitrosti. Izkušnje iz tujine po navedbah Kapuna učijo, da takšen "maraton" učinkuje pri voznikih še okoli 14 nadaljnih dni. 

A policijski nadzor lahko na boljšo varnost v najboljšem primeru vpliva le do 15 odstotkov, pojasnjuje Kapun. Velika večina je tako odvisna od vsakega voznika. 

Da bo spoštovanje hitrostnih omejitev voznikom, še posebej mladim trajno prešlo v kri, naj bi skrbela nova maskota Superjunak. Kot je ob njegovi predstavitvi izpostavil Igor Velov, direktor AVP, želijo z njim prepričati mlade, da je cesta vse prej kot primerna za dokazovanje, kdo si upa hitreje in bolj spretno voziti.

Superjunak bo tako romal po slovenskih krajih in "na varen način" vse mimoidoče voznike opozarjal na spoštovanje cestnih pravil. Vzporedno so pri AVP zasnovali nagradno igro na socialnih omrežjih. 

Akcija ozaveščanja bo potekala š skozi številne druge ukrepe. Med drugim bodo pod drobnogledom v prihodnosti vozniki avtobusov in tovornjakov, saj bodo pozorneje spremljali zapise tahografov, skozi celo poletje bo potekala tudi akcija ozaveščanja motoristov. 

Stavkovne dejavnosti policije so že nekaj tednov zamrznjene, zato od takrat policisti spet povečano izvajajo aktivnosti na področju prometa. Prav tako je mimo begunska kriza, ki je jemala velik del policijskih resursov.

Kapun še izpostavlja pomen zgleda. Kot so starši s svojim ravnanjem v prometu zgled otrokom, tako morajo tudi policisti s primernim obnašanjem in hitrostjo dajati zgled drugim udeležencem.

V poletnih mesecih vse voznike poziva, naj se na pot odpravijo prej in naj nikar ne skušajo izgubljenih minut nato "loviti" na cesti. 

Ko je tablica razlog za kršenje pravice do zasebnosti

Bi si pa pri policiji želeli izpolnitev danih obljub po boljši opremljenosti in ustreznih predpisih, kar bi omogočilo učinkovitejše odkrivanje kršiteljev. Tako pa zaradi zapletov že več kot leto dni ne deluje sekcijsko merjenje hitrosti pod Trojanami, stacionarnih radarjev je še vedno le pešcica, pri opremi za samodejno identificiranje registrskih označb pa se je zataknilo pri vprašanju poseganja v zasebnost. "Razlika je samo v tem, da morajo vse to preverjanje sedaj naši policisti opravljati ročno," o argumentih nasprotnikov glede morebitnega vdiranja v zasebnost s kislim nasmeškom doda Kapun. Marsikje po zahodni Evropi samodejno prepoznavanje tablic deluje učinkovito in brez pomislekov.

PREBERITE ŠE: 

• "Če ne bi bilo tistega drevesa, bi moja študentka Maja še živela"

andrej.leban@zurnal24.si