“Daj mi prosim pokaži ta prtljažnik, o katerem vsi govorijo,” me je prosil znanec, sicer zaprisežen “bavarec”. Električna vrata so se dvignila in … “Uuu”. Da, pogled, na 660 litrov prostora, pripravljenega, da sprejme vse od male nakupovalne vrečke do kolesa, ne pusti hladnega.

Plop, plop … in trenutek po sproženih vzvodih v prtljažniku že padeta obe naslonjali, prostora pa je sedaj že 1.950 litrov! Še zadnji trik - zlaganje naslonjala prednjega sopotnika, pa je na voljo kar 3,3 metra tovorne dolžine! Za morda suhoparnimi številkami mer se skriva velika uporabnost. Da niti posebej ne omenjam roloja, ki je z dvostopenjskim delovanjem odmika zgled, kako se stvari streže. 

Foto: Saša Despot Škoda superb Prtljažnik pa je le ena od odličnih lastnosti karavanskega superba. Nič z manjšo žlico prostora ni namreč odmerjenega potnikom. Centimetrov je veliko v vseh predelih kabine. Malce nenavadno, ampak še najmanj ga je za voznika, vendar še vedno povsem dovolj. Tisti zadaj pa bi lahko vožnjo udobno spremljali z eno nogo na drugem kolenu. Superb sicer za večjimi enoprostorci zaostaja z možnostjo, da bi v drugi vrsti imel nameščene tri otroške sedeže, tudi v primeru dveh bo starejši sopotnik imel težavo najti svojo sponko za varnostni pas. Poznam nekoga, ki se je moral zato superbu prejšnje generacije odpovedati.

Je pa superb odličen v prevozu štirih odraslih potnikov, ki imajo med doplačili na voljo marsikateri poslovni dodatek, denimo držalo za tablico, 230-voltno vtičnico, ogrevanje na daljavo … Seveda so prisotni tudi tisti, zdaj že znameniti Škodini dodatki, kot so zložljivi dežniki v vratih, strgalce za led ali pravcati koš za smeti. 

Sedaj resnično prva češka violina 

Superb je v prejšnji generaciji vizuelno zaostajal za manjšo octavio, sedaj so stvari obrnjene obratno. Še vedno je zaprisežen zagovornik čistih linij, a je z zelo všečno zašiljenimi lučmi, bočnimi linijami in lepo zaključenim zadkom z vodoravno umeščenimi svetili pridobil ogromno karakterja.

Foto: Saša Despot Škoda superb Foto: Saša Despot Škoda superb Notranjost je manj originalna, vse je precej bolj “vagovsko” ukrojeno po dobro znanih vzorcih. To sicer pomeni zelo dobro ergonomijo s sedenjem vred in kvaliteto materialov ter obdelave, a po drugi strani omogoča precej manj čustev, kot na zunaj. 

V tako velikem avtu bi pričakoval kakšno uporabno odlagalno mesto več, še posebej za kakšno A4 mapo ali večjo plastenko.

Lahko športno nizka, a najprej potovalna

Superb na cesti je predvsem potovalnik. Presenetilo me je, da lahko voznik s pritiskanjem izbirnika nastavitev motorja in doplačljivo nastavljivega podvozja znatno vpliva na odzivnost avta.

Foto: Saša Despot Škoda superb

V športnem režimu se avto zelo nizko spusti k tlom, a po drugi superb ne želi biti preveč očiten divjak.

Tako kot pri prejšnji generaciji pri udarnih jamah namreč karoserijo pretirano strese, tudi v ovinkih od dolgega medosja ne gre pričakovati nemogočega, nos pa najprej pričenja opozarjati na preambiciozne želje voznika. Volan je sicer informativen in primerno direkten. Najboljše se superb odreže na avtocesti, tam udobno pobiranje dolgih neravnin pride najbolje do izraza.

Superb je pri pametnih sistemih napravil nekaj velikih korakov naprej, časi, ko so Škodo pri nemškem koncernu kar malce načrtno tiščali navzdol, so mimo. Superb ima tako veliko tistega, kar ponuja bolj čislani passat. Sistem samodejnega zaviranja je samoumeven, pozitivno me je presenetil radarski tempomat, ki ne deluje le gladko in umirjeno, temveč tudi preudarno, saj denimo na avtocesti ne bo nikoli prehiteval po desnem pasu kolone vozil na levem pasu.