"Mehanik mi je želel za menjavo akumulatorja zaračunati 186 evrov. To je štirikrat več kot sem odštel pri svojem prejšnjem avtomobilu," nam je potarnal znanec, ki vozi avtomobil s sistemom samodejnega ugašanja start/stop.
Sistemi za samodejno ugašanje in zagon motorja so danes nekaj povsem običajnega in jih ima vgrajene krepko več kot polovica vseh novih avtomobilov. Njihov namen je varčevanje z gorivom. Po ocenah proizvajalcev naj bi lastnik vozila prihranil tudi do 10 odstotkov goriva, a je to v praksi skoraj nemogoče doseči. Sistem je najbolj učinkovit, ko se z avtomobilom dostikrat in za dovolj dolgo ustavljamo na semaforjih in v prometnih gnečah, prinaša pa tudi svoje slabosti. Ena od njih je krajša življenjska doba akumulatorja, ki je tudi precej dražji od klasičnih akumulatorjev.
Bistveno večje obremenitve
Zakaj? Odgovor na vprašanje smo poiskali pri Primožu Rožniku, trikratnemu zmagovalcu izvora Mehanik leta, ki je zdaj vodja tehničnih izobraževanj v skupini GMT: "Za ta vozila so predpisani specifični akumulatorji, ki temeljijo na EFB ali AGM tehnologiji in dopuščajo poleg večkratnih ciklov zagona in polnjenja tudi bistveno večje tokovne obremenitve."
Če bi lastnik vozila s sistemom samodejnega ugašanja namesto posebnega akumulatorja vstavili povsem navadnega, bi običajen svinčeno kislinski akumulator v tem primeru odpovedal bistveno hitreje. "Lahko tudi že v garancijski dobi, posledično pa bi proizvajalec akumulatorja zavrnil njegovo reklamacijo zaradi neustreznosti vozilu s start/stop sistemom," pravi strokovnjak in dodaja, da poleg tega pri nekaterih vozilih ne bi deloval start/stop sistem, saj bi računalniška ECU enota vozila zaznala odstopanje od zahtevanih parametrov.
Krajša življenjska doba
Ali bi navadni akumulator deloval, če bi izklopili sistem start/stop? Rožnik pravi, da je pri večini novejših vozilih s start/stop sistemom polnjenje in praznjenje akumulatorja nadzorovano prav z ECU enoto in ni prilagojeno navadnemu akumulatorju, zato bi ga prav tako predčasno uničilo, kljub izklapljanju start/stop sistema.
Zaradi večjih in pogostejših obremenitev se skrajšuje življenjska doba akumulatorja, v praksi pa po besedah sogovornika težko najdemo v takih vozilih akumulator starejši od šestih let. Zaradi sistema start/stop v mehaničnih delavnicah opažajo predvsem več menjav akumulatorjev in okvar zaganjalnikov. Pri določenih znamkah pa je tudi več okvar alternatorjev, saj jih njihova vozila uporabljajo tudi za zagon motorja in ne samo polnjenje akumulatorja.
Rožnik še pravi, da je pri nekaterih starejših vozilih s tem sistemom bilo možno izklopiti sistem v nastavitvenih menijih ali pa z diagnostično napravo. Pri novejših pa to v večini primerov ni več mogoče, ker s tem sistemom proizvajalci pri homologiranju vozila dosegajo nižje izpuste CO2 in posledično nižje davčne obremenitve. "To pomeni, da v teh primerih pri stalnem izklopu sistema vozilo ni več skladno s homologacijo. Trajni izklopa sistema start/stop je pri teh vozilih možen samo s posegom v programsko opremo vozila," zaključuje Rožnik.
Kako bi bil šele presenečen, če bi bil račun 600 evrov, kot je praksa pri nekaterih tipih avtomobilov... Se pa …
Čista bedarija, ko se vlečeš skozi Ljubljano, kjer se vse premika po polžje in se ti avto 1000x ugasne. Nekje …
Ta opcija start/stop je brez veze. Imam nov avto in imam to izklopljeno, ker me živcira. Če stojim v koloni, …