Carlos Cipollitti je gotovo tisti mož, ki zna o pnevmatikah prihodnosti in s tem tudi avtih povedati zelo zanimive stvari. Je namreč glavni direktor Goodyearovega inovacijskega centra s sedežem v Luksemburgu. Eden največjih gumarskih koncernov (največji proizvajalec pnevmatik v S Ameriki, drugi največji v Evropi) ima le dva takšna centra na svetu, v Luksemburgu pa stotnije vrhunskih strokovnjakov razvija in testira nove koncepte pnevmatik, prilagojene za avte, ki jih proizvajalci uradno javnosti sploh še niso predstavili. Cipollitti si je ob robu obiska v Sloveniji vzel čas tudi za Žurnal24.

Novodobne pnevmatike postajajo vse tanjše in tanjše ter hkrati višje in višje. Se vračamo v zgodovino za kakšnih 90 let?

(smeh) Res je, pri nekaterih novodobnih avtih že vidimo ta pristop ožjih pnevmatik z velikim premerom. Avtomobilski proizvajalci dejavno sodelujejo tudi z nami v smeri, da bi dobili pnevmatiko, ki bi ustrezala vse zahtevnejšim pogojem.

Pnevmatika mora hkrati zagotavljati odličen oprijem, a biti tiha, ekonomična ... Iz tega potem izhaja ta novi rod pnevmatik t. i. tall and narrow, od katerih so nekatere že pripravljene za trg.  

Ampak pnevmatika mora še vedno prvenstveno ohranjati dober stik s podlago. Je to mogoče, če postajajo tako ozke?

Je mogoče, pri Goodyearu se trudimo, da s stalnim razvojem skrbimo za razvoj vse bolj zmogljivih pnevmatik in se ustrezno odzivamo na zahteve proizvajalcev avtomobilov. 

Tukaj v Kranju predstavljate tudi konceptno pnevmatiko Intelligrip, ki je sposobna komunicirati z avtom. Kdaj menite, da bomo lahko takšen tip gume dejansko videli na avtih?

Pri napovedih je potrebno biti previden, saj je potrebno vzeti v ozir več stvari. Najprej je tu razvoj ustreznih senzorjev, ki bodo vgrajeni v pnevmatike, druga stvar pa je prilagoditev vozil na način, da bodo prek zapletenih algoritmov sposobni komunicirati s pnevmatiko. Kdaj bomo torej lahko pričeli uporabljati takšne pnevmatike, je veliki meri odvisno od izpolnitve teh dveh pogojev.

Kaj pa bodo temeljne prednosti za voznika, če bo imel nameščene pnevmatike s senzorji?

Zamislite si avtonomno vozilo, ki mora biti sposobno voziti brez pomoči voznika, zgolj na podlagi tistega, kar samo od sebe zaznava okoli sebe, in se obenem ustrezno odzivati. Pomislite, da so ob tem pnevmatike edini del avta, ki so v stiku s cesto! Razmere na cesti so lahko zelo različne - ali je mokro, ali je podlaga suha ali pa morda celo poledica ... Takšne pnevmatike bodo prepoznavale vse te razmere in jih posredovale avtu, ta pa bo lahko prilagodil svoje nastavitve in posrbel za varnejšo vožnjo.

Kaj pa pri materialih ali sami obliki pnevmatik, kaj novega se obeta?

Če si ogledate našo konceptno pnevmatiko IntelliGrip, potem boste videli precej različno teksturo in še številne druge elemente, ki so vgrajeni v površino pnevmatike. Govorimo namreč o pnevmatiki, ki lahko čuti, zato mora biti ustrezno prilagojena tudi njena površina. Zelo verjetno bodo tudi serijske pnevmatike prihodnosti vključevale drugačne materiale, teksture in oblike. 

Če bi primerjali pnevmatike, ki so jih izdelovali pred 20 leti z današnjimi, kako bi opisali spremembe našim bralcem?

Najprej si poskusite zamisliti dimenzije takratnih pnevmatik, ki so bile popolnoma drugačne. Zahteve pri pnevmatikah so se zelo zaostrile, postale so večje in širše. Hkrati imamo danes avtomobile, ki so kot še nikoli občutljivi glede porabe ali hrupnosti in temu so se prilagajale tudi pnevmatike. Spreminjale so se teksture profila, dodajale so se oznake glede učinkovitosti, vse to odraža razvoj, ki smo ga v tem času naredili pri uporabi materialov, dizajnu, tekalnemu uporu, pa tudi pri ojačitvi pnevmatik in povečanju njihove nosilnosti. Že če bi torej primerjali pnevmatike, ki so bile nameščene na takratnem novem avtu in na danes 20 let starem istem avtu, bi opazili velike razlike. 

Veliko kupcev se pred nakupom novih pnevmatik posveti branju testov, da izberejo takšne, ki jih neodvisni strokovnjaki bolj priporočajo od drugih. Kako pa takšni testi koristijo vam, kaj se iz njih lahko naučite?

Razvoj vsake pnevmatike je zahtevno opravilo, ob tem pa so za nas bistvene povratne reakcije. Še bolj kot tovrstni testi so zato za nas pomembni odzivi kupcev. Oni so namreč tisti, ki v veliki meri določajo razvoj, kamor vodi razvoj avtov in hkrati tudi pnevmatik. Gotovo pa so za nas pomembni tudi takšni medijski testi, saj v njih lahko vidimo določene primerjave s konkurenti, čeprav tega uradno ne moremo komentirati.

Vaša ekipa verjetno zelo izdatno testira nove pnevmatike po evropskih cestah. Imate kakšne primerjave, kako se razlikuje kvaliteta asfalta med državami?

Dejstvo je, da v različnih regijah sveta lahko veljajo različni pogoji in s tem tudi zahteve do pnevmatik, kako naj se obnašajo. Zato naše izdelke vedno prilagajamo tako, da čim bolj ustrezajo ciljnemu trgu in kupcem, vključujoč vse okoliščine cest v neki regiji. 

Znotraj skupine Goodyear je še več drugih znamk, med njimi denimo tudi Sava, ki izvira iz Slovenije. Koliko časa običajno traja, da neko najnovejšo tehnologijo, ki jo razvijete v vašem Goodyear centru v Luksemburgu, prenesete naprej na ostale znamke?

Vsaka naša znamka služi zahtevam kupcev in njihovim potrebam. Tudi razvoj pnevmatik sledi istemu konceptu. Zato je veliko odvisnega od tega, kakšno vrednost neka znamka, bodisi Sava, Dunlop, Fulda ali katera druga, izkazujejo svoji ciljni publiki in kakšno vlogo imajo pnevmatike te znamke znotraj različnih segmentov. Tehnologija se temu le prilagaja. Ne gre torej za to, ali in kdaj prenašamo neko tehnologijo z ene znamke na drugo, temveč se prvenstveno odzivamo glede na zahteve in pričakovanja kupcev določene znamke.

andrej.leban@zurnal24.si