Evropska unija je dosegla končni dogovor o zakonu, ki od leta 2035 prepoveduje prodajo novih bencinskih in dizelskih avtomobilov. Čeprav se dogovor predstavlja kot dobra novica za voznike, saj naj bi novi avtomobili z ničelnimi emisijami postali cenejši in cenovno dostopnejši, pa šef BMW Oliver Zipse ne meni enako.
Med obiskom v Združenih državah Amerike je v pogovoru za tiskovno agencijo Reuters izjavil, da bo prehod na električne avtomobile zelo hitro povzročil izginotje ponudbe poceni avtomobilov, kar bo za številne, ne samo tiste iz socialnega dna, pomenilo, da si ne bodo mogli več privoščiti novega avtomobila.
Zipse je dejal, da Evropska unija s tem zakonom državljanom "zakonito odvzema avtomobile". "To je nevarna poteza. Na koncu bomo imeli situacijo, ko bodo avtomobile kupovali le bogati. Ljudem je treba ponuditi izbiro, ne omejitev. Da ne bo pomote, BMW bo 100-odstotno pripravljen na električne avtomobile, za ostalo avtomobilsko industrijo pa nisem prepričan. Nedvomno bodo ukinjena številna delovna mesta, trpeli bodo tudi dobavitelji, pa tudi številni drugi v verigi, ki oskrbuje avtomobilsko industrijo" še pravi Zipse.
Prepričan je, da bodo številni vozili stare avtomobile. Podobno kot Toyotin partner za razvoj tehnologije vodikovih gorivnih celic, je Zipse dejal, da BMW verjame v ponudbo izbire in, da bo na koncu kupec, ne vladni predpisi, tisti, ki bo določil, kako se bo razvijala EV revolucija.
Bogati na elektriko, ostali s starimi avtomobili oziroma na avtobus in vlak?
Čeprav so te misli še hipotetične špekulacije, podlaga zanje res obstaja. Z vsiljevanjem električnih avtomobilov bi Evropa ubila dve muhi na en mah: voznike s skromnejšimi dohodki bi poleg zmanjšanja izpustov škodljivih plinov, ki jih proizvajajo bencinski in dizelski motorji, prisilili v alternativne rešitve. Bogati bi vozili električne avtomobile, drugi pa se bodo morali zanašati na javni promet.
Komentarji Zipseja so sledili besedam izvršnega direktorja Renaulta Luca de Mea, ki je ob robu avtomobilskega salona v Parizu dejal, da so se prejšnje projekcije strokovnjakov za električna vozila, ki so napovedovale znižanje cen električnih vozil in doseganje primerljivih cen avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem, izkazale za napačne.
Renault je eden od pionirjev elektromobilnosti in je med avtomobilskimi podjetji, ki želijo v Evropi preiti na popolno elektrifikacijo že leta 2030. To je pet let pred uveljavitvijo prepovedi prodaje avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem. Vendar obstaja problem. Načrt je predvideval postopno zniževanje cen električnih avtomobilov. Do tega naj bi po prvotnih napovedih prišlo zaradi večanja obsega proizvodnje. Nekateri optimisti so menili, da naj bi električni avtomobili že leta 2025 dosegli cenovno enakost s klasičnimi avtomobili. A zdaj kaže, da ne bo tako.
Ne pričakujte cenovno ugodnih električnih vozil
"Ne vidim načina, da bi se cene električnih avtomobilov približale cenam klasičnih avtomobilov," je dejal de Meo. Razlog so drage baterije. Kot pravi šef Renaulta, je avtomobilska industrija pred osmimi leti predvidevala, da bo v petih letih cena za 1 kWh baterije padla na 100 evrov. Danes je že tri leta čez rok, a so cene še vedno višje. »Renault usmerjamo na električno pot, na koncu pa se bodo trg in kupci odločili, če bodo sprejeli električno tehnologijo,« je dejal de Meo. Avtomobilski proizvajalec bo leta 2024 na trg poslal novi električni renault 5, leto pozneje pa električni renault 4, torej dve ikoni iz preteklosti. Šef Renaulta vseeno svari pred pretiranimi pričakovanji nizkih cen električnih avtomobilov.
Čeprav bo platforma za te manjše električne avtomobile okoli 30 do 35 odstotkov cenejša od platforme večjega električnega mégana e-tech, bo cena manjših električnih avtomobilov ostala bistveno višja od cene podobno velikih avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem. "Lahko pripravimo boljšo in cenejšo baterijsko kemijo in boljšo napajalno elektroniko, vendar bodo ti prihranki izničeni, ko se bo cena kobalta v šestih mesecih podvojila," je dejal de Meo in opozoril, da surovine predstavljajo do 80 % stroškov izdelave baterije. Po njegovem mnenju bi lahko bila prava pot prilagoditev zmogljivosti baterij potrebam kupcev.
"Z okoljskega vidika je imeti v vozilu baterije s kapaciteto 150 ali 200 kWh enostavno ekološki nesmisel," je dejal de Meo. Predlaga izboljšanje polnilne infrastrukture, ki bi proizvajalcem omogočila zmanjšanje velikosti baterije in s tem cene novih električnih avtomobilov. Preprosto bi pogosteje polnili svoj električni avtomobil in prihranili denar pri baterijah. Vendar je vprašanje, kako bi se na to odzvali kupci, saj je omejen doseg električnih vozil v primerjavi z bencinskimi in dizelskimi avtomobili že zdaj ena najbolj kritiziranih slabosti električnih avtomobilov.
Evropski komisar za vnovičen premislek
Evropski komisar za notranji trg, Francoz Thierry Breton, poziva k pregledu odločitve o prepovedi prodaje avtomobilov na notranje zgorevanje po letu 2035. Breton vztraja, da podpira ambiciozne cilje, vendar opozarja, da jih bo avtomobilska industrija težko dosegla.
Po mnenju komisarja za notranji trg bi lahko EU še vedno zavirala svoj načrt za postopno opustitev prodaje avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje do leta 2035, če trg električnih vozil ne bo pravočasno zaživel.
V intervjuju za Brussels Playbook je Breton dejal, da bi lahko nedavno dogovorjeni zakon – ključni del načrta EU za 55-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030 – ponovno odprli leta 2026, z namenom, da bi odložili datum opuščanja avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje. S tem bi avtomobilski industriji zagotovili več časa, da poveča proizvodnjo električnih vozil.
»Dejal sem, da je zelo pomembno, da imamo revizijsko klavzulo. Tako, da bomo imeli čas za odziv, če bo treba - ker več kot očitno govorimo o velikanski spremembi celotnega industrijskega sektorja v najširšem smislu,« je dejal Breton.
Velike države proizvajalke avtomobilov so pozvale EU o razmisleku. Francija bi tudi po letu 2035 dovolila prodajo priključnih hibridov, Nemčija pa bi podprla dovoljenje prodaje motorjev z notranjim zgorevanjem, ki delujejo na e-goriva (izraz za sintetična goriva). Revizijo bi naredili leta 2026.
Takšne spremembe bi zahtevale temeljno posodobitev dogovorjene zakonodaje, kar bi verjetno zahtevalo široko soglasje diplomatov in evropskih poslancev. Breton je še posebej opozoril na pomanjkanje polnilne infrastrukture in krč v dobavi surovin, potrebnih za proizvodnjo baterij. To sta največji oviri za množično uvedbo električnih vozil.
Leta 2033-2034 bo povečana prodaja in povpraševanje avtomobilov na notranje izgorevanje, cene pa v nebo. Saj nikjer ne piše da …
Tako kot je korona nateg, je tudi GE N I nateg pobirajo 80% predplačila potem pa mesece čakaš za postavitev …
Kaj bo leta 2035? Delati projekcije in zaključke na podlagi današnje tehnologije in znanja je butasto. Tehnologija tako hitro napreduje, …