Odgovor je clio. Mnogi se verjetno še spomnite tiste znamenite reklame, ko se sin bogatega arabskega šejka raje kot za prestižno limuzino odloči za malega clia. Če bi za kateri majhen avtomobil po letu 1991 lahko rekli, da je slovenski in ga na naših cestah lahko vidimo skoraj najpogosteje, bi to lahko bil renault clio. Temu je botrovalo tudi dejstvo, da ga je Renault v prvi in drugi generaciji izdeloval v Novem mestu, kamor se je v začetku leta vrnila tudi zadnja generacija.
Prvič na domačem prizorišču
Renault clio se je širši javnosti prvič predstavil junija 1990 na avtomobilskem salonu v Parizu, potem pa je na evropskih trgih počasi nadomestil renault 5, ki ga je nazadnje tudi izpodrinil s tekočih trakov v novomeškem Revozu. Sprva so mu namenili bencinska motorja 1,2 8V in 1,4 8V, pri katerih so za pripravo gorivne zmesi skrbeli še klasični uplinjači, a so ti zaradi zaostrenih okoljevarstvenih predpisov že leta 1992 svoje mesto prepustili elektronskemu vbrizgavanju goriva v sesalni vod. Na voljo sta bila tudi 1,7- in 1,9-litrska atmosferska dizelskima štirivaljnika. Se morda kdo še spomni Renaultovih nekdanjih oznak za nivoje opreme RL, RN in RT, ki so bili tedaj na voljo? Ali pa skoraj razkošnega clia baccara, ki je na ceste zapeljal maja 1991, ter športnega clia 16V, ki sta mu majhna masa in 101-kilovatni motor 1,8 16V pomagala do navdušujočih pospeškov. Vsekakor velja omeniti tudi to, da je renault clio prve generacije osvojil tudi laskavi naslov Evropski avto leta 1991.
Prišel je clio po katerem so se cedile sline
Marca 1993 je nastopil čas za prvo konkretnejšo prenovo clia, ki pa se je odrazila le v malenkostih. Še najbolj očitna je bila sprememba maske hladilnika, kjer je odprtino z dvema kovinsko obarvanima letvicama nadomestila enotna odprtina v barvi karoserije. Okrasni letvi na boku sta bili večji, bolj sodoben videz pa so cliu dale tudi zaobljene zadnje luči. A motorji in tehnika so ostali bolj ali manj enaki. S prenovo sta prišla tudi kar dva športna clia. Clio williams, v katerem bi seveda lahko našli vezi z moštvom formule 1 Franka Williamsa, je bil skoraj superšportnik in seveda namenjen največjim športnim navdušencem, saj je njegov 2-litrski štirivaljnik 16V razvijal kar 119 kilovatov moči in ga je pognal kar do 215 kilometrov na uro. Tistim z malo manj a še vedno precej športno žilico pa je ustrezal clio RSi z "zgolj" 81 kilovati moči.
Clio pride v Slovenijo
V drugi fazo so clia začeli izdelovati tudi v novomeškem Revozu, kjer je s tekočih trakov najprej izpodrinil še vedno priljubljeno a močno ostarelo katrco oziroma renault 4, julija 1996 pa tudi renault 5.
Prva generacija clia ni doživela le danes običajne ene, ampak kar dve koreniti prenovi. Druga leta 1995 je bila še nekoliko bolj korenita od prve. Clio je tedaj dobil bolj zaobljene žaromete, v katere so bili integrirani tudi smerniki, na vratih prtljažnika se je pojavila tretja zavorna luč, z drugimi Renaulti pa so uskladili tudi napis "Clio" na zadku. Danes povsem samoumevno zračno vrečo je dobil tudi sovoznik, varnost pa so prvič povečali tudi zategovalniki prednjih varnostnih pasov. V korist varčevanja z gorivom so osvežili tudi motorje, ki so se morali v primerjavi s predhodniki odpovedati tudi nekaj moči. Če smo do zdaj vedno omenili športne različice clia, pa naj tokrat pride na vrsto električna. Renault je namreč septembra 1995 predstavil clio electrique, ki ga je seveda poganjal elektromotor, za njegovo napajanje pa so skrbele nikelj-kadmijeve baterije.
Bolj zaobljen
Leta 1997 je clio prve generacije vendarle zastarel in jeseni ga je nasledil clio druge generacije, ki se je od predhodnika razlikoval po veliko bolj zaobljenih karoserijskih oblikah. A ne le po teh. Renault se je namreč odzval na kritike voznikov, da na cliu hitro zarjavijo prednji blatniki, in jih izdelali iz plastike. Pri tem so uporabili tehnologijo za brizganje plastike v kalupe, ki so jo sicer prvič uporabili na enoprostorniku espace. Tudi pokrov motorja je bil na nekaterih različicah iz aluminija.
Pad motornim pokrovom je bila najbolj zanimiva kombinacija 1,6-litrskega motorja z robotiziranim menjalnikom. Zanimiv je bil tudi športni clio Si s 65-kilovatnim štirivaljnikom 1,6 8V, ki se mu je marca 1999 pridružil še sodobni motor 1,6 16V z največjo močjo 81 kilovatom. Sčasoma je 16-ventilska tehnika tudi v drugih bencinskih motorjih povsem izpodrinila zastarelo 8-ventilsko. Novembra 1999 je clio dobil tudi limuzinsko različico, ki smo jo pri nas poznali kot thalio, ponekod pa tudi kot clio symbol. Septembra 2000 je clio postal tudi bolj varen, saj so mu namenili štiri serijske zračne vreče.
Do 235 km/h
Brez naslednika tudi v tej generaciji ni ostal niti clio williams. Decembra 1999 je namreč prišel clio renault sport oziroma RS s precej silovitim motorjem 2,0 16V, ki je razvil največjo moč 124 kilovatov in pospeševal vse do 220 kilometrov na uro. A to ni bilo dovolj za naslov najbolj športnega serijskega clia. Tega mu je že novembra 1998 vzel clio V6 renault sport trophy, pri katerem je kar 170-kilovatni sredinsko vgrajeni motor V6 3,0 24V poganjal zadnji kolesi in ga v 6,4 sekunde pognal do 100 kilometrov na uro. Merilnik hitrosti se je ustavil šele pri 235 km/h.
Junija 2001 je clio druge generacije doživel korenitejšo prenovo, ki se je odrazila v bolj dinamičnem prednjem delu z navznoter priostrenima žarometoma in izrazitejšo mrežasto masko hladilnika, drugačnih zadnjih lučeh in kakovostnih izboljšavah notranjosti. Tedaj je dobil tudi uglajeni dizelski motor 1,5 dCi. Druga prenova leta 2003 se je odrazila predvsem v dodatnih paketih opreme, kot sta bila billabong in extreme. Močnejši, 132-kilovatni je postal tudi clio RS, z motorjem največje moči 188 kilovatov pa je bil okrepljen tudi clio V6.
A druga generacija clia je bila zelo trdoživa. Danes, ko na cestah že dolgo vozita njegov naslednik in naslednik naslednika, ga v Kolumbiji še vedno izdelujejo, dolgo pa se je ohranil tudi v novomeškem Revozu, kjer so ga nehali izdelovati šele leta 2015.
Preskok na področju varnosti
Junija 2005 predstavljeni clio tretje generacije se je, tako kot clio druge generacije v razmerju do clia prve generacije, seveda povsem razlikoval od predhodnika. Zasnovali so ga na novem podvozju, ki si ga je cliodelil tako z "bratom" renaultom modusom, kot tudi "sestrično in bratrancem" nissanoma micro in note. Z novo generacijo je močno zrasel, njegovo dotedanje mesto pa tedaj deloma zapolni twingo.
Tudi clio tretje generacije je napredoval na področju varnosti, saj je na preskusnih trčenjih EuroNCAP osvojil pet zvezdic. K temu so pripomogli tudi vzglavniki z možnostjo preprečevanja poškodb vratu, poseben vzglavnik za otroke in prilagoditev sedeža otrokom na zadnji klopi. Namenili so mu tudi druge ugodnosti večjih modelov, kot so bili elektronska kartica »Renault Card«, elektronski sistemi za pomoč vozniku in večjo varnost in smerno prilagodljivi žarometi ter podvozje, ki se je zgledovalo pri večjem meganu. S tem je tudi v tej generaciji opravičil znamenit sloga prve generacije: "Ima vse, kar imajo veliki."
Sprva je bil sicer na voljo kot prostorna tri- ali petvratna kombilimuzina, a ni ostal le pri tem. Marca 2007 se je namreč kombilimuzinama pridružila tudi prostorna kombijevska različica grandtour, ki je od tedaj vedno ostala v cliovi ponudbi. Tedaj je clio dobil tudi prvi turbobencinski motor 1,2 TCE 100, ki je s pomočjo turbinskega polnilnika razvil največjo moč 74 kilovatov. Junija 2006 je naslednika tretje generacije dobil tudi clio RS, v katerem je prenovljeni bencinski motor 2,0 16V razvijal največjo moč 145 kilovatov. Pohvalil se je tudi s tehnologijo iz Formule 1, saj je bil med drugim opremljen z difuzorji zraka, ki so jih Renaultovi inženirji razvili prav na osnovi izkušenj z dirkalnimi bolidi.
Cli i feel Slovenia
Marca 2009 je tudi clio tretje generacije doživel osvežitev, ki ga je oblikovno približala slogovnim smernicami, ki sta jih tedaj zapovedala nova laguna in megane. Izpopolnjenima cliu RS in RS cup se je tedaj prvič pridružila še manj radikalna športna različica clio GT. Renault je tedaj prvič uvedel tudi posebno serijo v francoski dirkalni modri barvi, s katero se je spomnil legendarnega avtomobilskega konstruktorja Amedeja Gordinija.
In od jeseni 2012 se clio po cestah vozi že v četrti generaciji, ki bi mogoče že doživela menjavo, če ne bi bila tako priljubljena, da je na proizvodnih trakovih tovarn v francoskem Flinsu in turški Bursi zmanjkalo prostora, zato je v začetku leta spet prišel tudi na Revozove tekoče trakove in se tako spet vrnil v Novo mesto in spet postal slovenski avtomobil. Renault je vrnitev clia obeležil na prav poseben način, saj je pripravil le slovenskim kupcem namenjeno serijo renault clio I feel Slovenia.