Državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Nina Mauhler (na sliki) je na seji odbora DZ za infrastrukturo spregovorila o aktualnih kazalcih prometne varnosti v Sloveniji in načrtih, kaj bi morali na več ravneh še narediti tako državne institucije kot različne organizacije in nenazadnje vsi posamezniki, da bi bilo na cestah manj nesreč s telesnimi poškodbami.
Mauhlerjeva je osvetlila zapleten sistem varnosti cestnega prometa, ki je odvisen od številnih deležnikov, dejavnikov in okoliščin, sama vzgoja pa se začne že v krogu družine, z zgledom staršev. Sekretarka je poslance opozorila, da bo za poleg klasičnih ukrepov za pozitiven premik naprej nujno treba sprejeti nekatere sistemske ukrepe, "ki bodo dolgoročno uravnotežili to področje, ne glede na gospodarske, družbene in politične vplive."
In glede na transkript seje nadaljevala: "V zvezi s tem je torej treba izluščiti osrednje preboje na področju zagotavljanja večje varnosti v cestnem prometu ... To je uvedba prometne vzgoje v šolski program, na primer opredelitev statusa prometnih mentorjev v šolah, prometna vzgoja kot sestavni del predmetnika osnovnih šol."
Iz povedanega je bilo mogoče razumeti, da bi v šole, kjer je prometna vzgoja že zdaj prisotna v okviru učnih načrtov pri različnih predmetih, sekretarka uvedla povsem ločen predmet prometne vzgoje.
Na šolskem ministrstvu se globoko ne strinjajo
Ob iskanju odgovora kakšen naj bi bil predmet prometne vzgoje, pa se je izkazalo, da ideja o samostojnem predmetu še zdaleč ni usklajena niti znotraj vlade in da besede sekretarke nimajo trdnejše podlage niti v njenem ministrstvu.
Na ministrstvu za šolstvo, ki je pristojno za pripravo programov izobraževanja, so pojasnili, da bi "uvedba posebnega prometa pomenilo krčenje zavedanja vloge prometa kot središčne dejavnosti človekovega delovanja v socialni skupini." Poudarjajo namreč, da mora prometna kultura ostati vsakodnevna vsebina vseh dejavnosti vzgoje in izobraževanja na vseh ravneh, čemur da na pristojnem zavodu za šolstvo sledijo z vsebinami v skladu z Resolucijo nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022.
Na ministrstvu za infrastrukturo, katerega del je sekretarka Mauhlerjeva, pa so na prošnjo o podrobnejši razčlenitvi napovedanega predmeta odgovorili, da je v tem trenutku o njem "še preuranjeno govoriti". So pa spomnili na raznovrstne programe, ki se v sklopu interdisciplinarnega pristopa že izvajajo v predšolskem, osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju.
Nekatere poslance bolj skrbijo radarji
Glede na zapisnik zbranih članov odbora - poslancev, napoved Mauhlerjeve o samostojnem predmetu ni posebej ganila in ji niso namenili pozornosti. Po predstavitvi stanja prometne varnosti in načrtih za prihodnje, ki sta jo imela Mauhlerjeva in direktor Agencije za promet Igor Velov, se je edini k besedi prijavil poslanec Bogomir Vnučec. Izrazil je zgolj nestrinjanje z mnenjem, da bi dodatni radarji in kontrole prometa, ki so del širšega načrta napovedanih ukrepov, lahko pripomgli k izboljšanju prometne varnosti. "Izboljšalo jo bo šele, ko bomo imeli boljše ceste," je prepričan poslanec SDS.
andrej.leban@zurnal24.si
Problem je pri tistih ki so sedaj na cesti. Ti otroci verjetno ne bodo več vozili. Bo avto sam.
Želite najti žensko za eno noč? Dobrodošli v == >> www.3xDate.top
SDSovec Bogomir Vnučec"Izboljšalo jo bo šele, ko bomo imeli boljše ceste," ? To nima nobene zveze z radarji ? Socializacija …