Lexus je stari znanec s področja izdelave hibridnih vozil, in ker spada pod okrilje Toyote, je razumljivo, da to velja tudi za Toyoto. Za razliko od slednje pa Lexus do zdaj ni imel hibrida in sploh modela v segmentu C. Oboje pa se je s prihodom modela CT spremenilo. Ključno vprašanje tu pa je, ali CT opraviči nekoliko višjo ceno od priusove glede na to, da si delita večino hibridne tehnologije in tehnike, ter ali prekaša preostalo premium konkurenco s klasičnim pogonom. Odgovor na prvo vprašanje je po našem mnenju pritrdilen, odgovor na drugo pa je (zaradi navad kupcev) za zdaj še težje najti.
Z elektriko do le 87 gramov emisij
Koncept je znan. Za pogon hibrida segmenta C velikosti 4,32 metra v osnovi skrbi 1,8-litrski bencinski motor, ki je resnici na ljubo nekoliko prešibak in potrebuje pomoč, ki pride v obliki elektromotorja, ki lahko na razdalji do treh kilometrov prevzame tudi osrednjo pogonsko vlogo. Tehnologija je znana že iz priusa, v CT je enak tudi sklop baterij, ki pa prtljažnik zdaj omejijo manj, kot omejujejo prtljažnik v priusu. Razlike nastopijo pri podvozju in vzmetenju, saj sta ta veliko bolj dovršena in zmogljiva, težišče je mnogo nižje, enako velja tudi za voznikovo sedenje in položaj za volanom. Občutek s stališča voznika je tako veliko boljši, saj prednja sedeža voznika veliko bolje objameta. Kljub temu pa bi se mi raje kot za usnjene sedeže odločili za kombinacijo tega materiala z alkantaro, saj v tem primeru ti telo držijo še bolj na mestu. Volanski obroč je skoraj idealnih razmerij, veliko boljši je tudi občutek držanja, kljub električnemu servu pa tudi vrtenja. Inženirji so tudi tu gledali z dinamičnega vidika in so volanskemu sistemu zmanjšali zavrtljaje, ob naraščanju hitrosti pa sistem tudi otrdi in da veliko bolj športen občutek ob ravno takšni vožnji.
Kljub veliko bolj športnemu podvozju in voznikovemu delovnemu območju pa športnosti ne upraviči pogon, saj bencinski motor z le 73 kilovati kljub pomoči 60-kilovatnega elektromotorja ne zmore dinamike, ki bi zadovoljila voznikova športna pričakovanja. Pospešek do stotice znaša nič kaj dih jemajočih 10,3 sekunde, hitrosti, ki jih CT dosega, pa so omejene na 180 km/h. CT bi tako potreboval več konjenice, tu pa bi bilo zanimivo videti, ali bi atmosferskemu bencincu dodali še majhen turbinski polnilnik, ki bi močno izboljšal zmogljivosti, na porabo pa ne bi pretirano vplival. Škoda tudi zato, ker simpatična vzmetenje in podvozje dajeta vtis, da bi prenesla še mnogo več moči.
Bolj premium tako zunaj kot znotraj
Tudi zunanji videz je vsaj za korak pred priusovim, saj so oblikovalci dosegli ugoden količnik zračnega upora brez posledično dolgočasne oblike avtomobila, z napredno tehniko v obliki LED-diod, ki na prednjih svetilih dopolnjujejo ksenonska svetila, pa deluje tudi zelo mod(er)no. Z oblikovnega stališča gre tako za klasično kombilimuzino, detajli, kot je kromirana obroba stranskih stekel, pa ga postavljajo v premium sekcijo tega segmenta C.
Je pa oblikovno poslanstvo jasno vidno tako s sprednjega kot zadnjega dela, tako da gre za tipičen Lexusov izdelek, kar mu bodo mnogi šteli v plus. Vendar pa vzdihov na cesti CT vseeno ne bo povzročal.
Korak pred priusom je tudi preostala notranjost, saj je trdo in monotono plastiko zamenjala mehkejša, več je všečnega aluminija, lepše so tudi linije, ki jih rišejo sredinska konzola in drugi elementi notranjosti. Na določenih mestih pa so linije še vedno preveč odrezane, preveč je tudi kombiniranja različnih sivih in črnih odtenkov. Se pa CT odkupi z vrhunsko končno obdelavo in izbranimi materiali, pri usnjeni notranjosti pa to tudi res drži, saj ta material najdemo tudi na vratnih oblogah in armaturni plošči. S stališča opreme CT ponudi veliko že v osnovi, najdražji paket (med petimi) pa ponudi tudi vso potrebno in želeno udobnostno opremo v obliki dvoobmočne avtomatske klime, usnjene notanjosti, ogrevanih sedežev, parkirne kamere in asistenta, ksenonskih in LED-svetil, s seznama doplačil pa je prišla tudi navigacija, ki ji lahko s stikalom nastavljamo naklon ali jo povsem poklopimo. CT sport premium je tako praktično popolno opremljen avto, na seznamu doplačil pa ostaneta le radarski tempomat in sončna streha. Za vso to opremo pa bi pri konkurenci (predvsem nemški) plačali veliko več.
Znatno manj emisij od konkurence
Tu pa pride do izraza še primerjava s konkurenco v segmentu, ki jo predstavljajo A3, serija1 in še kakšna gulietta (če se izognemo imenovanju znamk). Vsi primerjani CT pustijo zadaj glede moči in zmogljivosti, saj so na voljo številne tako bencinske kot dizelske različice. Se pa stvar pomakne CT v prid, ko je govora o porabi in predvsem emisijah CO2. Tu ostane CT močno v ospredju, saj je s 87 grami izpustov močno pred konkurenco, ki se začne pri okoli 120–130 gramih. Na testu se je naša poraba gibala med petimi in sedmimi litri, vendar je večino časa prebila bližje prvi vrednosti, kar je primerljivo z dizelsko gnano premium konkurenco, ki pa v ozračje izpusti mnogo več izpustov kot CT (NOx in podobnih). Tu pa pride do izraza hibridni pogon in to, kako čist je v resnici. Se pa CT vsaj do dovoljenih hitrosti pelje enako športno kot prej navedeni modeli. Zanimivo bo videti, kako zmogljiva in kolikšne emisije bo dosegala različica F, ki so jo pri Lexusu tudi že najavili.
Za zaključek lahko sklenemo, da je CT veliko bolj vozno konkreten hibrid kot prius, in zato tudi opraviči tritisočevrsko razliko v ceni. Primerjava z navadno gnano premium konkurenco pa zahteva, da je voznik vsaj nekoliko bolj ekološko ozaveščen in bo znal ceniti, da bo med piljenjem ovinkov mnogo manj smetil okolico z emisijami CO2.
Podatki o vozilu: (Lexus CT200h sport premium)
Motor: 1.798 cm3
Vrsta: štirivaljni vrstni bencinski/električni
Moč: 73 kW (99 KM) pri 5.200 vrtljajih na minuto/60 kW (82 KM) med 1.200 in 1.500 vrtljaji
Navor: 142 Nm pri 4.000 vrtljajih na minuto/ 207 Nm med 0 in 1.000 vrtljaji
Poraba: 5,6 litra/100 km, 87 gramov CO2
Zmogljivosti: 180 km/h, 10,3 sekunde od 0 do100 km/h
Mere (DxŠxV) (v mm): 4.320x1.765x 1.430, medosna razdalja 2.600, prtljažnik (v litrih): 345/985
Cena: 32.400/35.500 EUR