Meritve med vožnjo s pomočjo neoznačenih policijskih vozil so poleg klasičnih dopplerskih merilnikov in laserskih merilnikov tretji steber policije za sankcioniranje prehitrih voznikov. Že skoraj 20 let se policija zanaša na videonadzorni sistem Provida, čeprav je vmes pokazala namero, da bi prešla na nekaj sodobnejšega.
V medresorskem dokumentu "Obdobni načrt za zagotavljanje varnosti cestnega prometa za leti 2015 in 2016", ki je temeljni dokument znotraj Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022, je celo že navedeno, da je nameravala policija v letu 2016 nabaviti štiri dopplerske merilnike za merjenje hitrosti med vožnjo. Pri vgrajenem Dopplerjevem merilniku gre za drugačen pristop, pri katerem se pri meritvah hitrosti izmeri tudi hitrost policijskega vozila v gibanju ter razlika hitrosti do vozila, ki ga želimo izmeriti. Bistvena prednost pred Provido je, da je meritev hitrosti drugega vozila opravljena v nekaj trenutkih, zato se policistom ni treba pognati v lov za nevarnim kršiteljem z isto hitrostjo in na način, da mu kar nekaj časa sledijo na enaki razdalji, med tem pa lahko zaradi visokih hitrosti ogrožajo svoja in življenja drugih udeležencev.
Dopplerske merilnike v nekaterih zahodnih državah (Francija, Nizozemska, Španija, ZDA ...) že s pridom uporabljajo, proizvaja jih več različnih uveljavljenih proizvajalcev tovrstne opreme, ki sicer druge tipe merilnikov dobavljajo tudi slovenskim redarstvom in policiji.
V policiji še vedno vse stavijo na divji lov
Slovenska policija se je kljub takratnim smernicam k sodobnejšemu pristopu odločila drugače in leta 2016 ter 2017 izvedla razpisa za tip merilnikov, ki delujejo po danes že zastarelemu principu kombinacije videonadzora in tahografa, kjer je potrebno slediti vozilu vsaj nekaj sto metrov.
Da hočejo točno določenega proizvajalca oziroma njegov poimenski tip merilnika, so si pri policiji v nasprotju z vsemi konkurenčnimi pravili pri pripravi razpisa v 2016 in 2017 (obakrat so iskali po šest naprav) drznili zapisati kar v razpisne pogoje - zahtevali so "Provido." Uradni posrednik, podjetje Dat-Con, zato (na videz) ni imelo težkega dela pri zagotovitvi posla. Ponudilo je model Provida 2000 Modular, ki je podoben modelu, kot ga je policija uporabljala dotlej. Vendar pa je prejšnjemu modelu vmes potekel certifikat in so morali za merilnik ponovno pridobiti certifikat o odobritvi tipa po pogojih iz novega pravilnika o merilnikih hitrosti, ki je začel veljati leta 2015. Za neodvisno proceduro tipske odobritve merilnikov hitrosti je v Sloveniji pooblaščen Urad za meroslovje, podobno kot to velja v vseh ostalih državah.
Zakaj so se pri policiji leta 2016 premislili glede nabave vrste merila za vgradnjo v avtomobile? Na policiji za Žurnal24.si pojasnjujejo, da so jim moderni dopplerski sistemi, ki lahko merijo kar med vožnjo, "znani," imeli so tudi možnost videti, kako delujejo.
A dodajajo: "Iz dosedanjih pogovorov s proizvajalci tovrstne opreme ni bilo zaznati, da so pripravljeni certificirati opremo v Sloveniji. Še več, ponudniki so na primer že pokazali opremo policiji, pa se je skozi prikaz delovanja pokazalo, da delovanje opreme še ni brezhibno. Kljub vsemu ocenjujemo, da gre za uporabno opremo. Zato smo jo uvrstili v obdobni načrt. Predpogoj za izvedbo postopka javnega naročila tovrstne opreme je, da je za takšno merilo mogoče pričakovati interes ponudnikov za izvedbo postopka tipske odobritve merilnika (odebelil A. L.) v Republiki Sloveniji. Ker smo kljub vsemu želeli obdržati možnost izvajanja meritev hitrosti med vožnjo in je bila večina sistemov Provida zelo iztrošenih, smo se odločili za nakup novih sistemov Provida."
Tako dolgoročno in pragmatično so policisti po lastnih trditvah razmišljali leta 2016. A skoraj tri leta kasneje po objavi razpisa, na začetku leta 2019, policija pod vodstvom nove generalne direktorice Tatjane Bobnar ni imela v operativni uporabi še niti enega brezhibno delujočega primerka od 12 na novo nabavljenih sistemov Provid!
Kdo v policiji je odgovoren za razpise tehnične opreme za merjenje hitrosti?
Odločilna teža odločanja o tem, kakšno opremo potrebujejo policisti na cesti, po besedah različnih sogovornikov, seznanjenih z dogajanjem v policiji, sploh ni v rokah Sektorja prometne policije.
Glavne niti razpisov, ki dajejo določenim podjetjem prednost na razpisih, se vlečejo iz Urada za informatiko in telekomomunikacije, ki ga vodi direktor Andrej Bračko. Pod njega spada Sektor za operativno tehnične sisteme, ki ga vodi Milan Križaj, v organizacijski sestavi omenjenega sektorja pa je Oddelek za elektronske naprave in laboratorij merilnikov na čelu z Borisom Jerebom. Iz teh krogov med drugim izhaja tudi afera, ko so na podlagi ugotovitev dveh sodišč zaposleni v policiji državo dokazano oškodovali za več deset tisoč evrov na razpisu za opremo za kalibriranje alkoskopov. Policija takrat ni napovedala nikakršnih sankcij proti svojim zaposlenim.
Težava št. 1 - na "preverjene" naprave so čakali več kot leto
Kako so odgovorni v policiji pri drugih proizvajalcih sodobnih merilnikov ovrednotili "zaznavanje pripravljenosti certificiranja opreme v Sloveniji," ni znano. Dejstvo je, da so pri nabavi šestih primerkov Provid leta 2016 šli v razpis, v katerem niso zahtevali vnaprejšnje tipske odobritve, vedeti pa bi morali tudi, da niti proizvajalec modela Provida, podjetje Petards, za ponujene provide v tistem času še ni imel odobritve tipa za uporabo tega merila v Sloveniji, saj je starejšemu modelu odobritev vmes pretekla. Pripravljalci razpisa znotraj policije so takrat očitno še verjeli, da bo šlo vse gladko.
Vendar pa je omenjeni ponudnik opreme nato kar eno leto porabil za pridobivanje novega certifikata za napravo, med katerim je moral dokazati, da naprava deluje v skladu s slovenskim pravilnikom. Posodobljeni pravilnik je v primerjavi s starim med drugim dodal zahtevo glede obveznega slovenskega jezika menijev, avtomatskega preklopa med letnim in zimskih časom ...
Javni podatki kažejo, da je dobavitelju uspelo certifikat dobiti šele maja 2017. In čeprav je policija v tistem času še vedno čakala na obljubljeno opremo iz prvega razpisa, je hkrati že izvedla nov razpis za šest dodatnih provid.
Dobavitelj je nato le dobavil primerke iz prvega razpisa, ki so morali tako kot vsi merilniki hitrosti še skozi posamezno prvo overitev na Uradu za meroslovje, šele nato pa na vgradnjo v policijska vozila. Postopek pri overitvah provid je zaradi tahografskega principa merjenja še posebej zapleten, saj mora biti po razlagi Urada vsaka naprava natančno kalibrirana s tipom vozila, v katerega je vgrajena - policijska VW passat ali škoda octavia RS imata različne nastavitve impulznih konstant, ki so odvisne od številnih dejavnikov, celo velikosti pnevmatik.
Za razliko od dopplerskih merilnikov, ki se jih praviloma lahko stestira kar v laboratoriju, pa mora vsaka vgrajena provida narediti še uradni test na terenu.
Lovili so tudi ministrico Kresalovo
Poleg dopplerskih in laserskih merilnikov hitrosti je sistem videonadzora Provida tretji steber slovenske policije pri lovljenju prehitrih voznikov, tudi najtežjih prekrškarjev. Slovenska policija jih ima v uporabi že skoraj dvajset let. Gre za sistem, vgrajen v policijsko vozilo, ki na podlagi hitrosti policijskega vozila (sistem tahografa) in videokamer za spremljanje drugega vozila na daljši razdalji izračuna povprečno hitrost, ki jo ima sledeno vozilo. Policisti takšno vozilo nato v veliki večini takoj ustavijo in izvedejo nadaljnji postopek. Ker je celoten postopek ob pravilni izvedbi videodokumentiran, kršitelj praktično nima možnosti oporekati prekršku prehitre vožnje. Provida pride prav tudi pri dokumentiranju nekaterih drugih prekrškov, vendar pozor - provida v nasprotju z javnim prepričanjem ni uradno merilo za meritve prekratke varnostne razdalje, saj te funkcije nima v certifikatu odobritve tipa.
Sistemi Provida so se v času uporabe v slovenski policiji že velikokrat proslavili, med najbolj odmevnimi je bil lov na službeni avtomobil takratne notranje ministrice Katarine Kresal po primorski avtocesti.
Težava št. 2 - ko so provide le dobili, so druga za drugo odpovedovale
Ko naj bi policisti po enoletni zamudi z novimi napravami končno začeli loviti dirkače, se je izkazalo, da je z dobavljenimi providami nekaj narobe. Uradni podatki izrednih overitev kažejo, da so provide od jeseni 2017 dalje druga za drugo, nekatere tudi po večkrat v kratkem obdobju romale na obvezne izredne overitve, ki so bile očitno posledice servisnih posegov.
Po naših podatkih so provide med uporabo na cesti naenkrat nehale delovati. Kaj natačno se je z njimi dogajalo, na Uradu za meroslovje, kjer so na zahtevo policije po tekočem traku opravljali izredne overitve vključno z lepljenjem dokaznih nalepk proti nepooblaščenim posegom v napravo, ne vedo. "Imetniki merila nam praviloma ne posredujejo podatkov o vzroku za izredno overitev. Morebitni vzrok za izredne overitve naj bi imetnik certifikata ter ponudnik sistemov odpravil z dodatkom k odobritvi tipa št. 6411-23/2018/5 z dne 9.1.2019," so pojasnili na Uradu.
Na policiji priznavajo težave z novimi providami in pojasnjujejo, da je moral ponudnik zaradi zahtev novega pravilnika glede na starejše merilnike vgraditi posodobljeno različico programske opreme. "Kot se je izkazalo kasneje, je v popravkih programske opreme prišlo do nekaterih napak, ki so imele vpliv na delovanje sistemov, zato so bili sistemi vrnjeni v garancijsko popravilo."
Na policiji so za Žurnal24.si zatrdili, da so zaradi izpada delovanja provid "po obeh pogodbah ... zaračunali pogodbeno kazen za zamudo roka dobave opreme."
Glede na zapisano v omenjenem dodatku h certifikatu je razvidno, da je bil vir težav slovenščina. Slovenski pravilnik namreč od leta 2015 za vsa merila zahteva menije v slovenskem jeziku. V dokumentu je zapisano: "Pri spremembi programske opreme je šlo za odpravo napake, ki naj bi po navedbah vložnika nastala zaradi prevoda uporabniškega vmesnika iz angleščine v slovenščino. Napaka se je pojavljala naključno. V primeru napake se je merilnik hitrosti nenamerno zaustavil in izgubil meroslovno pomembne podatke ... Napaka ni imela neposrednega vpliva na rezultate meritve hitrosti".
Epilog
V tem trenutku konec marca 2019 je v operativni uporabi še vedno le osem od 12 nabavljenih provid iz razpisov 2016 in 2017. Da bodo po skoraj treh letih torej vse provide končno uporabne, morajo pri policiji pri preostalih posodobiti programsko opremo in jih overiti.
Težava št. 3 - stare provide dvakrat na leto izginejo z avtocest
Poleg novih provid policija uporablja še sedem vozil z vgrajeno starejšo izvedenko provide, ki pa naj bi po pojasnilih policije počasi šla iz uporabe "zaradi iztrošenosti," karkoli že to pri napravi z le malo mehanskimi deli pomeni. Ena od večjih pomanjkljivosti starejših provid je, da nimajo avtomatskega preklopa med letnim in zimskim časom, saj ta funkcija takrat še ni bila zahtevana s strani pravilnika.
Ker pa je nastavitev ure pri Providah mogoča le ročno prek glavnega vmesnika, ki je hkrati namenjen nastavljanju ključnih nastavitev delovanja naprave, to pomeni tudi poseg, ki vedno znova zahteva, da ga opravijo pri Uradu in nato merilo uradno zaščitijo z nalepko proti nepooblaščenim posegom.
Povedano drugače, čisto vse slovenske provide iz slovenskih policijskih uprav, vključno iz Kopra ali Murske Sobote, morajo dvakrat na leto romati na sedež Urada v Ljubljano na nekajminutni postopek. To pomeni, da so posamezne provide tudi po več dni neoperativne, poleg tega so z logistiko obremenjeni posamezni policisti in seveda delavci Urada. Omenjeni pravilnik iz leta 2015 je bil uperjen prav proti takšnim predpotopnim tehničnim rešitvam, saj pri novih napravah naš pravilnik tako kot še številni drugi po Evropi zahteva avtomatsko preklapljanje.
Na policiji so sicer uradno odgovorili, da se omenjena izguba operativnega časa zanje doslej "ni kazalo kot problem, saj se omenjene nastavitve lahko izvedejo zelo hitro."
Po letu 2021, ko naj bi v EU uvedli enoten čas, bo imela policija z morebitnimi še operativnimi napravami prve generacije težavico manj.
andrej.leban@zurnal24.si
Ekipa Bled....
Narobe je z policijo,ker je na napacni strani in sodeluje z kriminalci oz.jim stango drzi kakor tudi drzava.
Saj te slavne policijske rabote, so se že začele s čolničkom 111