Švedi so znani po svoji racionalni naravi in odgovornemu vedenju, tudi to je eden izmed razlogov, da se uvrščajo med tri prometno najbolj varne države na svetu. 

A tudi pri njih imajo težave zaradi fenomena "opazovalcev", to je tistih, ki bi lahko v kritičnih situacijah pomagali poškodovanim, vendar raje poleg stojijo križem rok. Ali še huje - takoj vzamejo v roke mobilnik in pričnejo fotografirati ter snemati dogajanje. Da bi posnetke vnovčili ali kar objavili na Facebooku ter si zagotovili goro "všečkov."

Psihologi pri fenomenomu "opazovalcev" opozarjajo, da je toliko bolj verjeten, kolikor več ljudi se zbere na kraju dogodka. To pomeni, več ljudi kot je na kupu, manj jih bo pomagalo, saj se med prisotnimi razširi miselnost, da bo kateri od prisotnih gotovo znal bolje ali ustrezneje pomagati kot on sam. Na to, ali bo nekdo pomagal, vpliva več dejavnikov, kot so stopnja razvitega čuta za odgovornost, sočutje, samozavest ...

Bliskalo se je kot na poroki

Še nižje pa je stopnja, ko ti opazovalci raje pričnejo s fotografiranjem kraja nesreče in poškodovanih ljudi. Minuli vikend so imeli tako reševalci med pomočjo poškodovanim v eni izmed nesreč v Stockholmu resne težave, ko so se jim opazovalci vsiljivo pletli med nogami in oteževali njihovo delo, poroča Teknikens Värld.

"Ljudje so zavzemali prostor in prihajali vse bližje. Naši reševalci so poročali, da so jim za ovrat dihali ljudje z mobilniki v rokah. Na prizorišču je bila le nekaj metrov stran na koncu množica ljudi z mobilniki v rokah, ki so slikali kot na kakšni poroki," je povedal vodja zveze reševalcev Ambulansförbundet Henrik Johansson.

"Nekaj je očitno skrenilo s smeri. Ne bi smeli dovoli fotografiranja ljudi, ki ujeti sedijo v avtomobilih ali skočijo z mostu. To je globoko neetično, podobno pa je tudi ko ljudje fotografirajo namesto da bi pomagali," meni Johansson.

Prepoved fotografiranja bi bila dvorezen meč

Združenje je posledično pozvalo k sprejetju ustreznega zakona. Ta bi v grobem prepovedoval vsakršno nepooblaščeno fotografiranje v javnosti.

Nad predlogom pa niso najbolj navdušeni novinarji in fotoreporterji, saj bi lahko takšen zakon vplival na njihovo delo, četudi že sedaj spoštujejo pravico do zasebnosti poškodovanih oseb.

"Prišlo bi lahko do ustvarjanja percepcije, da vsakršno fotografiranje v javnosti ni dovoljeno, s tem pa tudi do zelo težkega opredeljevanja in definicije, kaj posameznik ali profesionalni fotograf v javnosti smeta in česa ne," opozarja Ulrica Widsell, predsednica združenja Novinarji in etika. 

 dezurni@zurnal24.si