Ko je megane prve generacije udaril na ceste, je bil na cestah aktualen citroën ZX, golf tretje generacije ali astra v svoji prvi izvedbi. Pogled na za tiste čase dramatično podobo, še posebej v kupejevski izvedbi, je vse ostale potisnil na stranski tir. Bil je resnično avto prihodnosti.

V drugi izvedbi je megane z obliko še bolj polariziral, a hkrati dokazal, kako uporabna in vozljiva je lahko kombilimuzina, pa še zelo varen je bil po takratnih standardih. V tretje so Francozi ubrali veliko bolj zadržan, za znamko nerazumljivo konzervativen pristop brez pravih presežkov (no, izvzemši fantastičnega RS-a), ki so ga tekmeci zlahka zasenčili, pa čeprav je avto deloval kakovostno sestavljen. 

Megane IV stvari postavlja na novo. Všečno svež je pristop k oblikovanju, ki pri zadku s skoraj dotikajočimi se lučmi prinaša izdatno evolucijo hišnega oblikovalskega jezika. Različni detajli delajo megana veliko bolj “prisotnega”, avto je podnevi na daleč opazen zavoljo C podpisa LED svetil. Zelo široka postava in kratki previsi na dolgem medosju govorijo v prid kazanju mišic, pri takšnem športnem pristopu in prepletanju steklenih površin s karoserijo prav nič ne pogrešam, da trivratne verzije ni več. GT line oprema je športnost le še poudarjala z velikimi platišči in ostrejšim izrazoslovjem (blatniki, okviri ogledal, zatemnjena stekla …).

Novi megane me je pozitivno presenetil tudi znotraj. Ostaja zvest pristopu kakovosti z občutkom naprednosti brez nepotrebnih pretiravanj, pri čemer je še posebej za voznika dobro poskrbljeno. GT line oprema v testnem avtu je dodatno poudarjala športnost z izrazitim bočnim oprijemom sedežev ter vložki modrih šivov. Megane je storil presenetljiv (meni ljub) korak nazaj, ko je namesto tipke omogočil klasično ročico ročne zavore. 

Volan je ličen, GT line nappa usnje športno sede v dlani, osrednji digitalni prikazovalnik vrtljajev in hitrosti je na vizuelno jasen način združen v eno. Ustreznega položaja za volanom ni težko najti. Avto je imel 7-palčni zaslon z R-linkom druge generacije, ki je že sam po sebi dovolj velik, da ni potrebno posegati po 8,7-palčni različici s seznama dodatne opreme. V armaturno ploščo je vgrajen manj invazivno kot v kakšnem espacu. Sistem se izkaže glede prijaznega in hitrega premikanja med meniji, ko je potrebno poiskati največkrat uporabljene funkcije.

Težko bi našel resno kritiko pri ostalih elementih v notranjosti, megane deluje kakovostno sestavljen avto, ki mu gre odpustiti kakšen kvadratni centimeter plastike preveč, hkrati ostaja zvest širokemu naboru lukenj in luknjic za odlaganje stvari. 

Ena najdaljših medosnih razdalj v razredu pa še ne prinaša razkošja centimetrov za zadnje potnike. Načeloma se ne bi smeli pritoževati, a vsaj tisti večji prav razbohoteno ne bodo sedeli. Prtljažnik prav tako zasluži oceno povprečno. Je sicer eden večjih v razredu kombilimuzin, prostor pa je tudi njegova glavna prvina. Pri zlaganju naslonjal je zdaleč stran od denimo kakšne honde civic in njenih magičnih pristopov ravnega dna, “zložena” naslonjala pri meganu prav starinsko štrlijo kvišku.