Odlično ohranjena primerka se vozita tudi po naših cestah, v lasti Jerneja in Jošta, ki sta mi tudi dovolila, da ju preskusim. Jernej ima clio 16 s, kot se je samo v Franciji imenoval clio, ki je bil povsod drugje znan kot clio 16v, Jošt pa ima morda še bolj legendarni clio williams.
Jernejev clio 16s, ki je na ceste prvič zapeljal leta 1991, je obnovljen tako, da skoraj popolnoma ustreza produkcijskemu originalu, vključno z originalnimi, danes že kultnimi platišči 'marcana speedline'. Clio williams, ki ga ima Jošt, pa je iz zadnje serije, ki je bila izdelana leta 1995. Kot pravi Jošt, ni v enakem stanju kot proizvodni original, ampak mu je namenil bolj sodobni videz. A pri tem je uporabil samo originalne Renaultove dele, ki so bili namenjeni prav tej različici clia. Dokaz, da sta oba zelo lepo obnovljena primerka, je tudi nagrada na velikem Cliomeetingu v Modeni, Italija, največjem srečanju Renaultovih legend v Evropi. Jernejev clio 16s je bil nagrajen lani, Joštov clio williams pa letos. Kot pravita, je bila to dolga in zelo draga pot in ne pozabita omeniti, da sta vse potrebno za njune legende vedno dobila v avtohiši Renault Malgaj v Ljubljani.
Športne oblikovne posebnosti in zmogljiva tehnika
Ko je bil clio 16v leta 1991 prvič predstavljen, je takoj vzbudil pozornost z oblikovnimi posebnostmi, poudarjenimi boki in pokrovom motorja zunaj ter športnimi sedeži in dodatnimi merilniki na vrhu armaturne plošče v notranjosti, saj so močno naglasile njegov športni značaj, hkrati pa so mu zagotovile tudi brezčasno privlačnost, saj je še vedno tako svež kot tedaj, ko so ga prvič izdelali. Izdelovali so ga v obdobju med letoma 1991 in 1995, v dveh fazah ter več verzijah in barvah. Zadnji različici so namenili celo klimatsko napravo in pomično streho, kar tedaj v avtomobilih še ni bilo samoumevno. Ob bok willliamsu so postavili tudi na 500 avtomobilov omejeno serijo grand prix s srebrno ploščico na armaturni plošči in napisi na bokih.
A oblikovni poudarki ne bi bili dovolj, če k uspehu ne bi pripomogla tehnika, ki mu je zagotovila odlične vozne lastnosti, predvsem pa njegov 1,8-litrski 16-ventilski štirivaljnik, ki je s katalizatorjem razvil moč 99 kilovatov, brez njega, saj ta tedaj še ni bil obvezen, pa 101 kilovatov. Dovolj, da je lahki "ventilar", kot smo ga popularno imenovali pri nas, imel zares športne lastnosti in je bil kljub razmeroma visoki ceni zelo zaželen. Podvozje in geometrija sta ustrezali moči motorja, vožnja v športnih sedežih je bila udobna, k dobri legi na cesti pa so pripomogle tudi Michelinove zmogljive gume pilot HX.
Še bolj ikonski avtomobil je bil clio williams v legendarni modro-zlati barvni kombinaciji, ki bi ga lahko označili kot nadgradnjo clia 16v in je z legendarno zlato ploščico 'Williams' na armaturni plošči in kultnimi zlatimi platišči kmalu postal brezčasna uspešnica. Na ceste je zapeljal 'šele' leta 1993, a je bilo to kljub temu dovolj, da je do konca proizvodnje v tretji seriji leta 1995 navdušil ljubitelje "hot hatchev". Pomembno je tudi dejstvo, da je Frank Williams kot lastnik in ustanovitelj ekipe Renault-Williams F1, ki je z Nigelom Manslom leta 1992 osvojila naslov prvaka in konstruktorsko zmago v formuli 1, leta 1994 pa je zanjo začel voziti tudi Ayrton Senna, tedaj prvič dovolil, da se njegovo ime pojavi na serijskem avtomobilu. Frank Williams je potem tudi dobil clia willams s serijsko številko 001, ki pa ga je vrnil Renaultu. Ta ga je uvrstil v svojo zgodovinsko zbirko in ga včasih še posodi za vozne predstavitve. Renault je sicer tedaj poleg formule 1 uspehe žel tudi v rallyju, kjer je zanj vozil legendarni Jeanom Ragnotti, clio williams pa je v sezoni 1996 opravljal celo vlogo varnostnega avtomobila v formuli 1.
Tri faze clia williams
Ekipa Renault-Williams F1 je leta 1992 predstavila napredni dirkalnik formule 1, s katerim je Nigel Mansel osvojil naslov prvaka, kar je tudi vodilo v nastanek clia williams marca 1993. Sprva jih je bilo narejenih 3.500, ki so jih kljub visoki ceni kmalu razprodali, zato so jih do konca leta naredili še 1.600(neoštevilčenih). Ko je leta 1994 v moštvo Renault-Williams F1 prišel legendarni Ayrton Senna je Renault-Williams doživel vrhunec popularnosti in povpraševanje po cliu williamsu je preseglo pričakovanja, zato so v več kot 7.000 primerkih izdelali drugo fazo, ki je segla tudi izven Evrope.
Kot stransko epizodo omenimo, da smo tudi v Sloveniji leta 1994 v okviru teniškega prvenstva Slovenian Open dobili 100 na cliu 1,4 RT zasnovanih cliov slovenian open '94 z zlato ploščico na armaturni plošči. Švicarji so leta 1995 dobili na 500 primerkov omejenega clia williams swiss champion, Angleži pa so tudi dobili svojega z volanom na desni, v okviru zadnje tretje serije, ki je s 500 primerki najbolj redka, v najbolj svetlo modri barvi barvi in z električno stekleno streho. Prišla je še tovarniška serija clio maxi, dirkalni clio williams, ki je prvi imel serijski šeststopenjski sekvečni menjalnik, njegov 2-litrski štirivaljnik pa je bil navit na 250 'konjev'.
Frank Williams je s svojimi uspehi sicer botroval nastanku clia willams, a za uspešno izvedbo je bil zaslužen predvsem tedanji glavni inženir oddelka Renault Sport Patrick Landon, ki mu je namenil motor 2,0 16V v kombinaciji z močnejšim in krajšim menjalnikom ter drugačnim izpušnim sistemom. Razlika je bila predvsem v tem, da je motor clia williamsa 85 odstotkov navora razvil že pod 3.000 vrtljaji na minuto, zato je bila njegova odzivnost občutno večja kot v cliu 16v, kar sem občutil ko sem vozil oba avta. Kljub temu pa navdušenje voznikov ni bilo glavni razlog za izbiro motorja in ostale tehnike, ampak so se pri Renault Sportu zanj odločili, ker so potrebovali avtomobil za homologacijo za uporabo v rallyju skupine A leta 1993.
Glede na to, da je v obtok zaradi njihove priljubljenosti prišlo veliko cliov 16v in zelo malo cliov williams bi rekli, da jih po cestah še danes vozi veliko, a resnica je žal drugačna, predvsem ko gre za lepo ohranjene in skoraj povsem originalno urejene primerke.
Obnova je pravi projekt
Tam do leta 2005 je bilo takšne clie težje dobiti, saj so bili dragi, njihovi lastniki pa so se še aktivno vozili z njimi, potem pa so bolj ali manj končali po lopah in izgubili vrednost, zato je bilo laže priti do njih. So pa bili večinoma v katastrofalnem stanju, saj so se njihovi bivši lastniki pogosto odločali za neustrezne predelave in servise, med katerimi je na smetišča romalo veliko originalnih, predvsem okrasnih delov, kot so bila originalna platišča, sedeži, odbijači, blatniki in različni plastični okrasni deli, ki jih je danes nemogoče najti. Tudi ko so mehaniki opravljali servise motorjev, je veliko delov ostalo po kotih garaž.
Kdor danes kupuje takšen avtomobil, ima dve možnosti. Za drag denar lahko kupi takšnega z originalnimi deli, a mora imeti veliko sreče, saj ga tisti, ki takšnega imajo, običajno nimajo namena prodati. Druga pot je, da kupite avtomobil v stanju, v kakršnem pač je, potem pa se podate na mukotrpno pot obnove in iskanja manjkajočih delov, s katerimi ga približate originalu.
In ta pot postane pravi projekt, v katerega vložiš veliko časa, denarja in znanja, zato ti kaj takšnega ne sme biti mučno. Jernej, ki je svojega clia 16s hotel čim bolj originalnega, je porabil dve leti, da ga je povrnil v originalno stanje in da je zanj poiskal vse ustrezne oznake, platišča, letve in druge dodatke. Težko je bilo najti predvsem plastično letev z oznako 16v na pokrovu ventilov motorja, prav tako pa tudi nalepke 16v za utripalkama na blatnikih, vendar mu je uspelo in njegov clio 16s le danes skoraj povsem originalen. Zanj je našel celo usmerjevalce zraka na kolute prednjih zavor, ki jih je skoraj nemogoče dobiti in jih redko najdete tudi na najbolj ohranjenih primerkih, saj marsikdo sploh ne ve, da jih je clio 16v imel.
Tudi zato, ker je njihove dele tako težko dobiti, se lastniki teh avtomobilov redko odločajo za zares dinamično vijuganje skozi ovinke, saj jim v glavo hitro šine misel: "Kaj pa če kam odletim, kje bom dobil 'havbo' ali blatnike? koliko bo to stalo?" Pokrov motorja namreč ni le drag, ampak ga je tudi težko dobiti, z blatniki je enako, saj so plastični in razširjeni, podobno pa je tudi z odbijači.
Motor z dvema značajema
A pogosto se je težko krotiti, saj sta clio 16v in clio williams zelo zmogljiva športna avtomobila, ki poleg tega nudita tudi veliko udobja in oblikovne elegance. Oba motorja sicer spadata v Renaultovo motorno družino F, kar pomeni, da imata starejšo zasnovo, kjer odmična gred ventile krmili s pomočjo potisnih palic, bolj znanih kot "pushrod", kar vpliva tudi na režim njegovega delovanja. Ko vžgete motor je v nasprotju s sedanjimi motorji z odmično gredjo nad motorno glavo, ko lahko motor obremenite skoraj takoj po vžigu. dobro počakati, da se motor ogreje in da tlak olja dovolj naraste, da steče mazanje vseh gibljivih delov. Ko je motor enkrat ogret in namazan, pa ga lahko obremenite kolikor hočete. Če namreč pohodite plin, ko je motor še hladen, "dela na suho", kar lahko povzroči poškodbe ventilov ter posledično kajenje in cukanje. Tudi dročniki lahko "dobijo luft" in motor začne rožljati. Pomembno je tudi, da motor redno vzdržujete in menjate olje. In tudi tedaj, ko ga ne vozite (ti avti se namreč vozijo bolj ali manj v toplih mesecih), motor vsaj enkrat na mesec vžgete, da se olje v karterju premeša in namaže notranjost.
Motor ima dva značaja. V nižjih vrtljajih je dobrodušen in povsem solidno opravlja vlogo spremljevalca na vsakdanjih poteh, ko ga poženeta do 4.000 vrtljajev in se odpre druga dušilna loputa pa se zbudi in clia spremeni v pravi dirkalnik, ki se imenitno znajde predvsem na ovinkastih gorskih cestah. Motor je sicer precej nezahteven in narejen za visoke vrtljaje, ob tem pa tudi praktično neuničljiv, če se držite zgornjih napotkov. A žal jih je veliko postalo žrtev neustreznega ravnanja voznikov in servisiranja neukih mehanikov, zato skoraj noben motor ne da več od sebe tega, kar bi moral. Šele kdor na njem naredi drago generalko, vidi, kako poskočen je lahko.
Oba motorja sta sicer atmosferska štirivaljnika in pri takšnih motorjih največjo vlogo igra motorna glava z ustreznim pretokom vstopnega zraka. In oba motorja imata na glavah konkretno velike vstopne odprtine, ki omogočajo tudi precej modifikacij. Če namreč mehanik spolira motorno glavo in pobrusi sedeže ventilov, lahko doseže precej boljši tek in odzivnost motorja. Na delovanje motorja sicer vpliva tudi temperatura ozračja. Poleti, ko je vroče in se močno ogreje, dela nekoliko slabše, ko v zimskih mesecih vleče hladen zrak, pa je "poskočen kot brencelj".
Tudi zato so renaulta clio 16v in clio williams kupci razgrabili takoj po predstavitvi, v petih različicah pa jih je med letoma 1991 in 1995 na ceste zapeljalo več kot 12.000. In enako kot tedaj tudi danes vzbujata navdušenje opazovalcev in voznikov, ki jih vedno znova presenetita.
Brez pravega naslednika
Renault ju je sicer nehal izdelovati leta 1995 zaradi novih regulacij in predpisov. Clio 16v in williams sta umrla brez pravega naslednika, ki ga do danes nista dobila in ga najbrž tudi ne bosta, čeprav avtomobilov, ki bi ju lahko nasledili, ni manjkalo. Leta 1996 je prišel novi renault megane R.S. ,ki je tudi imel štirivaljnik s šestnajst ventilsko tehniko, prav tako pa tudi renault spider. V obeh je namreč deloval štirivaljnik 2.0 16v generacije F, ki pa ni bil povsem enak, kot v cliu williamsu. Leta 1998 je prišel tudi novi športni clio R. S. z vrhuncem v cliu V6, na omejeno serijo športnega clia druge generacije v modri barvi pa je dal svoje ime celo legenda rallya Jean Ragnotti. Športne različico je imel tudi megane druge generacije, leta 2005 pa je prišel clio R.S. tretje generacije ki je spet dobil "boke" in zračno odprtino na sprednjih bokih. Zaznamoval je tudi naslov Renaultove zmage v formuli 1 v letih 2005-2006. Govorilo se je tudi, da se bo vrnil clio williams, vendar ga nikoli ni bilo. Sledil je megane RS tretje generacije, s katerim je clio svoj naslov športnega modela, čeprav je bil kot clio R.S. uspešen tudi v četrti generaciji, predal večjemu bratu.
Iz zgoraj napisanega je mogoče razumeti, zakaj sta bila clio 16v in clio williams tako priljubljena in sta sse razvila v brezčasni legendi, za katerima se še danesobračajo glave in vzbujajo zavist pri ljubiteljih športnih avtomobilov, ki bi ju želeli imeti. Jernejev 16s je pravi lepotec, še večje zanimanje pa požanje Joštov clio williams. Ključno vlogo pri tem poleg motorjev gotovo igrajo tudi oblika ter športna zunanjost in notranjost v kombinaciji z dobrim podvozjem.
Drugače pa pohvala lastnikoma, res lepa primerka srednje stare zgodovine, vsaka čast. vsekakor obnova draga in mukotrpna, tako da kapo …
Namesto da bi se brali komentarji o tem, kako posebni so bili ti avtomobili za svoj čas, še vedno prebiramo …