Prima test križancev razreda C kaže, da nekateri proizvajalci pomoč asistenčnih sistemov jemljejo zelo resno, kakšen med njimi pa ima tovrstno tehniko še vedno le za nujno zlo.
Križanci nižjega srednjega razreda so po prodaji eden najbolj cvetočih avtomobilskih razredov. Vsako leto znamke trgu ponudijo vsaj nekaj novih tekmecev, letos pa je bilo sploh eno najbolj "plodnih" doslej. Ob agresivnih marketinških kampanjah, da bo kupec križanca oziroma športnega terenca v svojem novem avtu našel vsakega po malo - od karavana, enoprostorca do terenskega vozila - naval niti ne preseneča. Pa še ščepec premium občutka, češ da govorimo o zadnjem kriku tehnike, želijo ponavadi trgovci prodati zraven. Upravičeno?
Splošni vtis je, da je proizvajalci kompletno asistenčno varnost, v katero so vključeni denimo smerni asistent, parkirna pomagala s kamero, prepoznavanje znakov, opozorilnik pred bočnim prometom med vzvratno vožnjo in podobno ponujajo v različnih tehnoloških paketih, ki pa so v primerjavi izpred nekaj let postali cenovno vse dostopnejši. Tehnologija se je namreč pocenila, zato so to gotovo zelo priporočljiv in koristen dodatek k novemu avtomobilu.
Dobri asistenčni sistemi naredijo voznika še varnejšega
Eno od sit, po katerem lahko dandanes med seboj kar dobro ločujemo pojma "vozilo s štirimi kolesi, namenjeno za prevoz med A in B," od "modernega avta," ki je sposoben vozniku ponuditi nekaj več, so prav asistenčni pripomočki. Tehnologija in digitalizacija sta se namreč v zadnjih nekaj letih zarili v vse pore našega življenja ter nam precej olajšali številna opravila in dvignila nivo zaščite. Nič drugače ni pri avtih. In če je nekdo pripravljen za nov družinski avto odšteti 25 tisoč evrov in več, kot kaže primer C križancev, potem je na mestu vprašanje, kaj je tak avto sposoben izkazati kot bistveni tehnološki preskok v primerjavi z avtomobili izpred desetih let.
Čeprav je za varno vožnjo še vedno odgovoren predvsem voznik, pa različni asistenčni sistemi lahko precej vplivajo na varnost, hkrati pa omogočajo manj stresno in zato udobnejšo vožnjo, ki na dolgi rok prinese precej manj (zavarovalniških) škodnih primerov in zato večje zadovoljstvo.
Dva sta se gladko zaletela
PRIMA test devetih novih C terencev je glede osnovnih pomagal pustil precej različen vtis, kar kaže na to, da proizvajalci še vedno različno dojemajo pomembnost aktivne asistence. Nekateri preizkušeni novi avti so bili tako že serijsko dobro opremljeni z različnimi pomagali, na drugi strani pa so trije - peugeot 3008, hyundai tucson in renault kadjar - ki celo sistem samodejnega zaviranja AEB nudijo le za doplačilo oziroma le v svojih najdražjih paketih serijske opreme, kar je gotovo vredno posebne kritike.
Praktični test sistema samodejnega zaviranja je pustil še prav poseben priokus. Na poligunu AMZS na Vranskem smo vse križance zapodili proti naletni tarči, ki je simulirala zadek avtomobila. Hitrost na testu je bila 40 km/h, kar je tista vrednost, kjer zgolj najenostavnejša oblika sistema AEB ne zadostuje več in mora tehnologija dokazati za stopnjo višje sposobnosti.
Pri 40 km/h so "nesrečo" povsem preprečili toyota CH-R, nissan qashqai, kia sportage in hyundai tucson. Trk je skoraj uspelo preprečiti oplu grandlandu X, peugeotu 3008 in VW tiguanu. Renault kadjar je v prvem poskusu začel zavirati tik pred oviro, v drugem pa ovire ni prepoznal in jo je zadel na polno. Zavirala ni niti seat ateca, ki pa je bil edini model na testu, ki za AEB ne uporablja principa kamere/laserja temveč radar. Naletna tarča iz plastične mase brez kovinskih elementov je bila za senzorje španke očitno premalo očitna.
Opomba: zaradi napake v komunikaciji smo pomotoma opravili test hyundaija tucsona brez sistema samodejnega zaviranja in sprva navedli, da ne deluje. Na ponovljenem testu je doplačljivi sistem AEB samodejnega zaviranja pri hyundai tucsonu deloval brezhibno.
LED in samodejno parkiranje sta samoumevna
Ena od razveseljivih ugotovitev primerjalnega testa je, da razen kie sportage, ki še kar vztraja pri ksenonkah, že vsi "ljudski" križanci omogočajo doplačilo za LED žaromete. Ti ne ponujajo le veliko boljše osvetlitve ponoči, temveč praviloma razbremenijo voznika s samodejnim preklapaljanjem med dolgimi in kratkimi žarometi, v naprednejših izvedenkah pa tudi prilagajajo snop cestišču.
Prav tako se proizvajalci očitno zavedajo, da je parkiranje ena izmed najbolj stresnih situacij vožnje, zato poleg zadnjih in prednjih senzorjev vsi po vrsti nudijo samodejnega parkirnega asistenta. Poleg klasične vzvratne kamere pa ateca, tiguan in qashqai za doplačila nudijo tudi zelo dobrodošel 360-stopinjski pogled kamer iz avta. Vse več je tudi avtov, ki opozarjajo na nevarnost trka z drugimi vozili pri vzvratni vožnji iz parkirišča (cross alert).
Nekaj običajnega med (doplačljivimi) pomagali sta tudi opozorilnika na mrtve kote in na nenamerno prehajanje voznega pasu, medtem ko je asistent za držanje smeri, ki s popravki volana pomaga vozniku, še redkost. Tudi opozorilnik na utrujenost, ki ga bodo po napovedih Evropske komisije morali proizvajalci nekoč serijsko vgrajevati v vse avte, še ni samoumevna tehnologija na seznamu dodatne opreme, kot serijsko pa ga ima le seat ateca. Pri obeh korejskih znamkah in renaultu bode v oči odsotnost radarskega tempomata.
Nemec in španka najboljša
Pod črto sta največ točk na področju asistenčnih sistemov zaradi celovitega pristopa kar nekoliko pričakovano prejela volkswagen tiguan in seat ateca. Pri tiguanu velja omeniti še zanimivega asistenta za vzvratno vožnjo priklopnikov. Odlično podkovana s koristnimi pomočniki vozniku sta opel grandland X in toyota CH-R, priključek držita tudi peugeot 3008 in nissan qashqai. Podpovprečno za zahteve v razredu C križancev na področju asistenčnih sistemov sta se izkazala hyundai tucson in kia sportage, medtem ko je z najbolj naluknjanim seznamom razočaral renault kadjar.
Koliko se je v zadnjih letih razvilo področje asistenčnih sistemov po svoje dokazujejo neodvisni varnostni testi organizacije Euro NCAP. Po merilih, ki veljajo zadnji dve leti, nek model avta tako sploh ne more prejeti več petih zvezdic za varnost, če nima med serijsko opremo vsaj ene od oblik opozorila pred trkom in samodejnega zaviranja v sili AEB. Vsi novi avti naj bi že znali prepoznavati pešče različnih velikosti (otroke!) in se izogibati trkom vanje, kar morajo dokazati na testih v živo. Na takšnih testih se v praksi ocenjuje tudi, ali opozorilnik na nenamerno prehajanje voznega pasu res deluje in ali je sposoben celo asistirati, da avto čimprej zapelje nazaj na pravi vozni pas.
andrej.leban@zurnal24.si