Številni Slovenci potujejo po avstrijskih avtocestah. Že danes nekateri z električnimi avtomobili, v prihodnjih nekaj letih bo to povsem običajno.

IG-L cone (Immissionsschutzgesetz-Luft) v Avstriji so znane že dolgo. Gre za odseke v šestih zveznih deželah, kjer je zaradi varstva pred onesnaženjem z emisijami in hrupom treba voziti počasneje. Na takšne odseke naleti vsak, ki pelje po turski avtocesti proti Münchnu ali po A2 proti Dunaju. Hitrost je praviloma znižana s 130 na 100 km/h.

A so severni sosedje pred tremi leti omogočili, da vozniki baterijskih vozil (BEV) ali vozil na vodik lahko skozi takšno cono peljejo z nespremenjeno hitrostjo. 130 km/h pa je znatno hitreje kot 100 km/h, ki velja za klasičen avto. Utemeljitev je, da BEV vozila med vožnjo ne škodujejo naravi na tako neposreden način kot ji motorji z notranjim zgorevanjem. Vozniki električnih so tako pozitivno privilegirani.

A šele ko so kazni za prehitro vožnjo skozi IG-L cone začeli dobivati prvi neavstrijski vozniki električnih avtov, se je izkazalo, da je avstrijski zakon napisan pristransko. Avstrija je namreč pravico do vožnje brez IG-L omejitve priznala le vozilom, ki imajo nameščeno avstrijsko zeleno registrsko tablico. Če avtomatski sistemi za nadzor hitrosti prek ANPR sistema "preberejo" takšno tablico znotraj meje 130 km/h, jo izločijo iz skupine kršiteljev. Vendar pa tablico lahko dobijo le lastniki električnih vozil, ki so registrirana v Avstriji.

Specialne tablice za električne avte sicer uporablja še nekaj držav, recimo Madžarska, velika večina pa ne. Tudi Slovenija glede registrskih tablic ne loči med klasičnimi in baterijskimi vozili, čeprav so se v preteklosti že pojavljale tovrstne pobude. V Nemčiji na primer imajo lastniki električnih vozil v kombinaciji oznake črko E. 

Ko se je 55-letni nemški lastnik tesle model X lani v bližini Innsbrucka pri 115 km/h ujel v radarsko past v IG-L coni, je bil prepričan, da olajšava velja tudi zanj. Nenazadnje je imela njegova nemška tablica oznako E. Mesec dni kasneje je Münchenčan prejel na dom kazen v višini 65 evrov z alternativno možnostjo 9 urnega nadomestnega zapora. Čeprav uvodni "anonimni" znesek zaradi nizke prekoračitve ni bil visok, se je pravnik po poklicu odločil avstrijskemu ukrepu zoperstaviti iz prepričanja, da je do Neavstrijcev nepravičen, saj na e-vozilih ne morejo imeti nameščene avstrijske tablice.

Manj kot en mesec po vloženem ugovoru, ki je sprožil upravni spor, je decembra lani Avstrija že hitela spreminjati zakon. Dodali so amandma, ki je dopustil možnost hitrejše vožnje v IG-L conah tudi za tuje registracije. Ali je na to vplival tudi pritisk Evropske Komisije oziroma ali so pritožbe letele tudi z drugih strani, uradno ni znano. Ob pomoči nemškega avtokluba ADAC pa so tirolski organi spomladi letos tudi uradno ustavili postopek proti Nemcu. 

Foto: Saša Despot Peugeot e-208

Kazni za prekoračitve v IG-L niso "običajne" prometne, saj se vodijo kot prekršek proti naravi v skladu z zakonom o emisijah (Immissionsschutzgesetz), kar je dokazal tudi zgornji primer nemškega "kršitelja." Zakon glede neupoštevanje pravil glede vožnje motornih vozil v IG-L coni odvisno od višine prekoračitve predvideva celo do 2.180 evrov kazni.

Kljub popravljenemu zakonu pa bodo slovenski lastniki e-vozil v IG-L coni še vedno dobili kazen, če bodo peljali nad 100 km/h. Avstrijski amandma k zakonu o varovanju narave je v 82. paragrafu namreč dopustil izjemo nespremenjene dovoljene hitrosti zgolj za tista vozila, ki uporabljajo "enakovredne in jasno prepoznane oznake, kot so registrske tablice ali identifikacijske nalepke motornih vozil, ki niso registrirane v Avstriji ..." Pri nas registrirana vozila pa na zunaj z ničemer ne izdajajo, da jih žene brezemisijski pogon. S(m)o Slovenci še vedno depreviligirani?

Njihovo ministrstvo nam je končno odgovorilo 

Po več tednih vztrajanja pri postavljenih vprašanjih so na avstrijskem zveznem ministrstvu za okolje, energijo in mobilnost le odgovorili na zgornje Žurnalovo vprašanje in hkrati razkrili tudi, da postopek ostaja neprijazen do neavstrijskih državljanov z e-vozili.

"Ker se prevelike hitrosti na avtocesti večinoma ugotavljajo prek avtomatiziranih nadzornih sistemov in sistem ne zmore prepoznati drugih tablic kot zelenih avstrijskih, bo izdan nalog za prehitro vožnjo," so pojasnili na ministrstvu. Torej tudi za vozila z e-oznakami, ki jih uporabljajo druge države. "Osebe, ki jih kazen zadeva, pa imajo nato možnost vložiti ugovor. Če so izpolnjene zahteve, kot jih določa enakovredna klavzula, potem bodo avstrijske oblasti ustavile postopek."

Da bo postopek zares ustavljen, bo moral "kršitelj" dokazovati "električnost" svojega vozila. "Ker se regulativa o električnih avtih po Evropi razlikuje, bo pritožnik morda moral predložiti dokaze, da vpleteni avto izpolnjuje pogoj bodisi o povsem električnem pogonu ali pogonu na vodikove gorivne celice (na primer s certifikatom o registraciji ali regulacijo, ki zadeva označevanje," so razložili na avstrijskem ministrstvu.

Pod črto: neavstrijskim voznikom e-avtov se v IG-L conah komajda splača izkoristiti privilegij hitrejše vožnje, čeprav jim ga zakon dopušča. Čaka jih ogromno papirologije.

andrej.leban@styria-media.si