Če pobližje pogledamo najbolj znane avtomobile, skonstruirane v 30., 40., 50. letih 20. stoletja, vidimo, da je bilo pri njih najbolj pomembno to, da so bili enostavni. Enostavni, a zelo zanesljivi avtomobili, kot so bili volkswagnov hrošč, citroënov spaček ali pa mini morris, so svoje prave vrednosti pokazali izključno na civiliziranem asfaltu. Narejeni so bili z namenom mestne ali medmestne vožnje, medtem ko so bili izven teh okvirov praktično neuporabni.

Že za časa prve svetovne vojne so vojni strokovnjaki poskušali sestaviti učinkovito vozilo, sposobno za gibanje po težjih in nedostopnih terenih. Pravi uspeh je prišel kasneje. V polovici leta 1940 je ameriška vojska razpisala natečaj, ki bi končno rešil vsako dilemo okoli uradnega vojnega vozila. Od nekaj prispelih ponudb je le ena v popolnosti zadovoljila. To je bil avtomobil, ki mu je bilo ime the willys - overland quad. Ponudilo ga je podjetje Bantam, ki je bil ameriška podružnica britanskega podjetja Austin. Vozilo je bilo simpatične, kockaste oblike, špartansko opremljeno, imelo je platneno streho in seveda pogon na vsa štiri kolesa. Njegova izrazito vpadljiva rebrasta maska in okrogla svetila so ostala prepoznavna vse do danes. Potem ko je bil willys uradno razglašen za ameriško vojno terensko vozilo, je dobil polno ime. In to zelo ameriško.



Ker je bila njegova prvotna funkcija vojnega značaja, v ameriškem prevodu general purpose, je nastalo ime Jeep. Jeep je postal pojem za terenska vozila in svoje prepoznavno ime zadržal vse do danes. Svoje prve kilometre v težkih vojnih razmerah je willys naredil leta 1942. Njegova izrazito trda obesa je omogočala gibanje po terenih, na katera druga vozila praktično niso mogla. Če ni šlo za tank ali podobno oklepno vozilo. To je bil samo eden izmed razlogov, da je po koncu druge svetovne vojne Jeep ostal del ameriške vojske, kjerkoli se je le-ta pojavila in vojskovala. Poganjal ga je štirivaljni motor, ki je iz prostornine 2,2-litra iztisnil 40 kW/54 KM. Pogon je bil na vsa štiri kolesa, menjalnik pa ročni tristopenjski, kar je bilo zagotovilo za najvišjo hitrost okoli 100 km/h in porabo goriva okoli 15 litrov na 100 kilometrov.



Kar zadeva notranjost, bi težko kakorkoli rekli, da je šlo za kaj urejenega. Instrumentalne plošče praktično ni bilo, saj so bila vsa stikala vgrajena v pločevinasti okvir, medtem ko je menjalnik vpadljivo štrlel iz sredine poda. Da bi bil vtis popoln, je moral biti stari willys sivo-olivne barve. Enostavno, robustno, vojaško čvrsto. Podjetje Willys Motors je v povojnem času prenehalo z delovanjem. Legendarni jeep willys so zato od leta 1970 proizvajali pod okriljem General Motorsa. Leta 1986, takoj po predstavitvi na avtomobilskem salonu v Los Angelesu, so začeli s proizvodnjo naslednika, pod imenom jeep wrangler. Novi jeep je bil, tudi kar zadeva tehnične karakteristike, zelo podoben predhodniku. Lahko zapišemo, da je bil njegova modernejša in polepšana različica. Zaradi willysove bogate preteklosti in načina, kako je svojim oboževalcem zlezel pod kožo, ne čudi, da je tudi wrangler postal ena od največjih ikon divjih ameriških prerij.



Wranglerjevi kupci so lahko izbirali med 2,5-litrskim štirivaljnikom ter 4-litrskim šestvaljnim motorjem. Z ročnim petstopenjskim menjalnikom je šibkejši agregat ob povprečni porabi 11 litrov dosegel 155 km/h, medtem, ko je močnejši vlekel do 174 km/h in porabil okoli 13 litrov goriva. V ponudbi je bil tudi tristopenjski avtomatski menjalnik, kar pa je za seboj povleklo nekaj slabše sposobnosti. Prtljažnik je pogoltnil 320 litrov prtljage, kar je bilo povsem dovolj za dve osebi in tudi daljša potovanja. Američani so vedno gojili posebno avtomobilsko filozofijo. Tako kar zadeva tehnične strani avtomobila in tudi videza in namena. Vedno so bili prvaki v napihovanju svojega ega s pomočjo lastnega vozila. Moramo priznati, da je tudi wrangler s svojo markantno zunanjostjo izzval strahospoštovanje ostalih udeležencev v prometu, istočasno pa je svojega voznika navdajal z občutkom velike nadmoči. Beseda jeep je že davno postala pojem, s katerim pogosto napačno etikiramo vsa terenska vozila. Za laike je jeep vsak povišan avtomobil z nekoliko širšimi pnevmatikami in pogonom na vsa štiri kolesa.

V današnjih časih bo stari willys pravim poznavalcem pričaral nasmeh na obrazu. Nasmeh, ki pojasnjuje, da so posamezne stvari pred davnimi leti imele svoj smisel, ki ni bil le del globalne ekonomske politike, pač pa del potratne avtomobilske industrije, katere najbolj znan terenski avtomobil na svetu je ostal nekaj posebnega. Prav to je – jeep willys.