Opel in simbol strele sta neločljivo povezana. In nemška znamka se je v zgodovini že velikokrat spogledovala z mislijo, da bi njihove avte poganjala elektrika ali pa vsaj dejavno pomagala pri tem. Na tem področju so bili pionirji, morda nekajkrat celo prehitri, če se spomnimo le modela ampera izpred desetih let, ki je bil tehnološko odličen, a pred svojim časom.
Nekoliko ironično so Nemci uspeli udejanjiti svoje sanje z masovnim baterijskim električnim avtom šele z združitvijo s francoskim, zdaj globalnim koncernom. Pri Oplu zdaj niso več pionirji, temveč kar "mainstream". Corsa-e je avto, s katerim je prehod v novo dobo enostaven in komaj zaznaven. Je tak tipičen avto za primer, ko lastnika ali lastnico vsa tehnologija v ozadju morda zanima le obrobno, želita pa si predvsem vsakdanje uporaben, sodoben in manjši avto z nizkimi stroški obratovanja, še posebej če imata lastni vir energije. Za marsikoga bo tako še najbolj opazna sprememba vožnja brez ročnega menjalnika.
Corsa-e je tehnično zelo sorodna električnima peugeotu 208 in DS3 E-tense, ki uporabljata isti pogonski sklop. Na zunaj je corsa praktično enak avto kot različice s klasičnim bencinskim pogonom. Le podroben pogled pokaže na nekaj dodatnih aerodinamičnih lastnosti. Znotraj je razlik prav tako malo, je pa corsa-e seveda že serijsko brez ročnega menjalnika. Ročica "avtomatika" ima le funkcijo za naprej in nazaj ter za program močnejšega zbiranja energije pri zaviranju. Regeneracija bi bila sicer lahko bolj intenzivna, večstopenjska, tako pa se corse-e ne da vedno voziti le z enim pedalom, kar je ena od največjih doprinos električnih avtov.
Velik plus je, da ostaja električna malčica enako praktična, dve enoti skupno 50 kWh baterije sta namreč pod sedeži in se ne zažirata v dobrih 300 litrov velik prtljažnik.
Oprema je že serijsko nekoliko bogatejša, voznik ima večbarvni sedempalčni digitalni zaslon, sedempalčni je tudi sredinski zaslon. Corsa kljub digitalizirani notranjosti ohranja preprosto upravljanje s klimatsko napravo prek klasičnih gumbov. Resnično avto, v katerega se usedeš in spelješ. In to lahko ob vedno idealni temperaturi v kabini, saj je mogoče pri corsi-e vklopiti časovnik klimatske naprave.
Vijuganje po mestnih ulicah je zaradi zunanjih mer enostavno početje, velik volan pomaga pri udobju. Corsa-e ni in niti noče biti športnik, čeprav je zaradi hipnega navora med speljevanjem z mesta pritisk v naslonjalo sedeža kar konkreten. Na podeželju dodatna masa baterije poskrbi za nekoliko bolj neposredno dojemanje stanja slovenskih cest, a resne graje si podvozje prav gotovo ne zasluži. V corsi-e se zavoljo 100-kilovatnega pogona hitro švigne izpred semaforja in enostavno lovi prometni tok na večpasovnici. Še posebej v sport načinu delovanja pogona.
Prve različice corse-e so imele doseg dobrih 300 kilometrov, z nekaterimi dodelavami so ga v novem modelnem letu podaljšali na 359 kilometrov. To je sicer trditev na papirju, v resničnem življenju pa zavisi od številnih dejavnikov, tako sloga vožnje kot vrste ceste in ambientalne temperature. Na našem testu z avtom pred posodobitvami smo v miru opravili prvih 200 kilometrov, nato pa smo že začeli načrtovati, kje bo treba najti priključek za kabel. Do 300 kilometrov ne bi prišli. V renault zoeju, ki stane približno enako, je manj tovrstnih skrbi.
Povprečna mešana poraba je bila okoli 17 kWh/100 km, v mestu, kjer je corsa-e najbolj doma, je bila še precej nižja. Bo pa gotovo dobrodošla novost izboljšana toplotna črpalka, ki bo zagotavljala manjši vremenski vpliv na doseg predvsem v zimskem času.
Polnjenje poteka prek type2 ali CCS tipa priključka. Prvi omogoča polnjenje z izmeničnim tokom pri maksimalnih 7,4 kW, kar preračunano pomeni dobrih sedem ur za polno baterijo. CCS polnjenje z enosmernim tokom pa ima nazivno moč kar 100 kW, zato je na primerni polnilnici časa le za malico.
Corsa je bila pred leti model, pri katerem si je bilo mogoče omisliti celo vgrajene nosilce za kolesa. Časi so drugi, kompromisi ne dovoljujejo več niti obtežitve strehe, prav tako ni na voljo vlečne kljuke.
Z električno corso je trg pridobil novega člana, na katerega gre pri demokratizaciji električnega pogona resno računati. A razmak v ceni z bencinsko gnano bo ne glede na vso dodatno pogonsko tehnologijo vseeno marsikoga prestrašil, saj govorimo o dvakratniku vrednosti. Električna corsa starta s polno ceno pri 32.540 evrih, kar je sicer manj kot pri primerljivo velikih konkurentih (renault zoe, peugeot e-208), a spet smo pri pragmatičnem vprašanju, ali se prehod na električni avto v ljudskem B razredu sploh že splača. Odgovor mora poiskati vsak sam in po svojih zmožnostih.
Podatki o vozilu (opel corsa-e)
Pogon: električni, sinhroni, sprednji
Moč: 100 kW (136 KM)
Navor: 260 Nm
Baterija: 45 kWh (neto uporabna), 50 kWh (bruto)
Polnjenje: 7,4 kW (11 kW) AC / 101 kW DC
Poraba: 17,2 kWh/100 km
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.060 × 1.765 × 1.435, medosna razdalja 2.538
Zmogljivosti: 150 km/h, 8,1 sekunde od 0 do 100 km/h
Prtljažnik v litrih: 309 - 1.118
Cena v evrih: od 32.540 €
PLUSI: enostavna za vožnjo, notranje uporabna, vsestranska, hitro polnjenje.
MINUSI: doseg bi bil lahko boljši.
Google je vsak teden plačal spletno delo od doma od 6000 do 10000 evrov. Od Googla sem prejel prvi mesec …
Ampera je še za današnje čase zelo dober avto. Edini problem, zakaj ni naredil večjega učinka je bila cena. Enostavno …