Toyota prius je bil "tesla" svoje dobe, pred časom, zasmehovan in občudovan obenem. Ko so klasični avti ob prelomu tisočletja za premikanje izkoriščali zgolj posledice eksplozij znotraj valjev in sta šli vsa zavorna ter toplotna energija v nič, je bil prius prvi uporabni hibrid na svetu z vgrajenim pogonskim elektromotorjem, most v neko naslednje obdobje razvoja avtomobilov, vsekakor pa varčna alternativa dizlom.
In že dolgo pred dieselgatom so pri Toyoti s priusom potrpežljivo, a vztrajno ponavljali, da na koncu dneva štejejo skupne emisije in da je tehnologija hibrida ne le zelo zanesljiva, temveč razmeroma poceni, brez dodatnih stroškov pri infrastrukturi. Zgodba se je razvila tako, da so priusa začeli kopirati vsi, tudi prvotni kritiki in zagreti "dizelaši". Pri Toyoti pa so dobro unovčili priusa (in patente) ter hibridno tehnologijo razširili skoraj na vse ostale svoje modele.
Danes so že spet neki drugi časi, tudi v Evropi tako in drugače drvimo v smer povsem baterijskih avtov. Njihovi zagovorniki danes govorijo, da so priusu podobni avti ostali zadaj, da niso več relevantni. Je "prius" torej postal "ultimus" - zadnji?
Peta generacija priusa dokazuje nasprotno z obliko, vsebino in tehnologijo. Evropski prius je na voljo le še kot priključni hibrid, kar se mi zdi logično, ker še vedno služi kot most med dvema tehnologijama - le da zdaj med klasično hibridno in povsem baterijsko.
Športna eleganca pred ekstravaganco
Naj najprej navedem, kar me je pozitivno presenetilo. Oblika, seveda! Zunanja ekstravaganca prejšnje sicer tehnično zelo sposobne generacije je pozabljena, športna eleganca je zdaj v ospredju. Lep nos, kupejevska streha, lahkoten zadek, vse podprto z detajli kontrastne črnine. Rumena barva testnika je bila zadetek v polno glede opaznosti na cesti. Avto so po dolžini zmanjšali in znižali, podaljšali pa medosje. Manj poučeni parkiranega priusa hitro zamenjajo za nekaj bistveno bolj športnega, glasnejšega.
Zaradi prilagoditev gabaritov je v notranjosti več prostora za noge potnikov, a malo manj za glave. Slabše jo je odnesel prtljažnik, sami si ustvarite mnenje, kaj pomeni stvarnost manj kot 300 litrov in padajočih elektrificiranih vrat. Zadnja klop se deli po sistemu 1:2, reža za smuči bi bila dobrodošla.
Pozitivne vtise pa spet okrepi pogonski del avta. Največja sistemska moč, ki jo lahko proizvedeta 2,0-litrski štirivaljnik in elektromotor, je močno narasla. Ko je treba kreniti z mesta ali pa ujeti cestni ritem, je prius prav hiter avto, do stotice z mesta potrebuje manj kot sedem sekund, navor elektrike ga jasno ločuje od občutka 'fosilca'. Ker ima elektromotor sam po sebi največjo moč 120 kW, brez težav samostojno premika avto tudi pri večjih hitrostih.
Enkrat dnevno na kabel, enkrat mesečno na črpalko
Kot priključni hibrid prius seveda pozna različne režime uporabe. Ko je 13,6 kWh baterija v dnu avta napolnjena, bo avto primarno skušal delovati v povsem električnem režimu, s tipko je mogoče preklopiti tudi na hibridni način ali pa izbrati bolj športno odzivnost celotnega pogona.
Obljubljen doseg z enim polnjenjem je v mestih v idealnih razmerah celo čez 100 kilometrov, izven mest okoli 80. Naš test v mrzlem zimskem vremenu pa tem podatkom ni mogel priti blizu, kilometri so med vožnjo padali z dvakratno hitrostjo, ob vključenih porabnikih za ogrevanje pa tudi v stoječi koloni.
Dobra stran priključne tehnologije pa je, da priusov električni doseg vseeno za veliko uporabnikov na dnevni ravni povsem zadostuje, četudi bodo del poti opravili po avtocesti. To pomeni, da avto bencinske postaje morda ne bo videl več tednov, če ne mesecev, ako bo le uporabnik disciplinirano polnil na omrežju. Po drugi strani pa je prius lahko (službeni) dolgoprogaš, pri katerem uporabnik ne glede na prazno baterijo nadaljuje pot, avto pa tudi takrat išče načine, da hibridno delovanje tehnologije znižuje porabo bencina.
Polnjenje elektrike je sicer spet spomnilo, da prius ni povsem baterijski model. Največja polnilna moč je omejena na eno fazo in komaj 3,3 kW, zato kljub relativni majhnosti baterije avto zahteva okoli štiri ure sobivanja s polnilnico. Na šuko kablu še dlje, so pa tudi izgube tam večje.
Kakorkoli, ob zelo dobri aerodinamiki in razmeroma nizki masi avta 1.630 kilogramov se je prius izkazal za varčnega. Največja poraba bencina tudi ob povsem prazni bateriji in z vse prej kot defenzivno avtocestno vožnjo je bila 5,5 litra. Dejansko pa smo na klasičnih dnevnih poteh to številko lahko močno znižali, avto je tudi po tretjino in več poti opravil na elektriko, s kombiniranjem elektrike iz omrežja pa je bil skupni strošek vožnje še precej nižji.
Lega? Zelo dobra in zanesljiva, limuzinsko lahkotna, podvozje se ne ustraši zavitih odsekov temveč jih z veseljem napada, le volanska komunikacija je morda preveč mehkobna.
Tudi na sonce in z digitalnim pogledom
Spodobi se, da avto takšnega imena in zgodovine izkazuje naprednost tudi glede ponudbe opreme in udobja. Testni avto je bil opremljen s kompletom premium s samega vrha cenika.
Prius že v osnovi ne razočara. Zmogljivi asistenčni sistemi pomagajo razbremeniti vožnjo, omenil bi sodelovanje z notranjo ambientalno svetlobo, ki se po potrebi vključi v opozarjanje ali spodbujanje voznika. Na primer, ko je treba speljati v koloni vozil. Prius ni imun na hibo najsodobnejših vozil, ki imajo težave pri spremljanju aktualnosti hitrostnih omejitev v Sloveniji, zato je med vožnjo veliko odvečnega piskanja, dokler voznik ne začne rutinirano izklapljati tovrstnih sistemov.
Odlična je nova Toyotina generacija videoparkirnega asistenta s 360-stopinjskim 'prozornim' pogledom in nadzorom parkiranja na daljavo, prius je lahko opremljen tudi z digitalnim vzvratnim ogledalom, ki v primerjavi s klasičnim precej razširi vidni kot in je ugodnejši za nočno vožnjo.
Veliko sodobnih možnosti pri priusu ponuja aplikacija za pametne naprave, ne manjka niti 230-voltna vtičnica za zunanje porabnike. Za piko na i poskrbi opcijska fotovoltaična streha, ki moč sonca spreminja v energijo in menda tudi v žgočem poletju ohranja ugodno notranjo klimo. Toyota je z zadnjo generacijo multimedijskega sistema storila korak naprej glede boljše preglednosti in uporabnosti vmesnika, največ pa je napravila s tem, da se avto prav hitro poveže s telefonom in njegovimi aplikacijami. Upravljanje s klimatsko napravo je prepuščeno fizičnim gumbom.
Če me je prius poleg prtljažnika kje pustil ohlajenega, je to njegov koncept kokpita. Saj sedenje je zelo v redu, sedeži udobni, lahko celo hlajeni. Je pa treba najti kompromis pri postavitvi volana. Hitro namreč trpi pogled na voznikov zaslon, ki je tako kot pri baterijskem modelu bZ4X postavljen v vidno polje med zgornjim delom obroča in vetrobranskega stekla.
Prius je bil kljub nekaterim nespornim kvalitetam že na tem, da postane nepotreben, zastarel model. Nova generacija po zaslugi vpadljivosti in vgrajene tehnologije dokazuje, da čas za slovo še ni nastopil. Nasprotno, v priusu je mogoče znova pozitivno izstopati, biti naprednejši.
Za kaj takšnega je treba imeti na voljo najmanj 41.400 tisočakov. Da je odločitev lažja, pri Toyoti izpostavljajo več kot četrt stoletja izkušenj s hibridno tehnologijo, ki jo dokazujejo z 10-letnim jamstvom na vse ključne sestavne dele, vključno baterijo.
Podatki o testnem vozilu (toyota prius plug-in hybrid electric premium)
Pogon: priključni hibrid
Sistemska moč: 164 kW (223 KM)
Navor: 190 Nm pri 4.400 vrt. (podatek le za bencinski motor)
Mere v mm (D x Š x V, medosje): 4.599 x 1.782 x 1.470; 2.750
Prtljažnik v litrih: 284
Zmogljivosti: 177 km/h, pospešek 6,8 sek od 0 do 100 km/h
Poraba: 1,4 l/100 km
Cena: 48.700 €
Nič ne bo! V ogledih imam manj kot 6 sek do 100 in to za 15 jurjev manj!!!
Za 48 tisoč € je absolutno preveč, na splošno so vsi električni avti itak predragi. Med zanima, kolika je vrednost …