Med vožnjo pri veliki hitrosti vam otrok prosto leze sem in tja po avtu, morda vam celo zleze v naročje. Sliši se nevarno tako za otroka kot za vas ... Pa vendarle mnogi na takšen način prevažajo živali v avtu.
Število psov v Sloveniji strmo narašča, ljubljenčka si omisli vse več družin. Po zadnjih podatkih na vsake štiri Slovence že pride po en pes. Ker smo hkrati zelo aktiven narod, to pomeni, da štirinožca velikokrat peljemo s seboj na izlete, počitnice ali športno udejstvovanje. Psi so v marsikateri družini pravcati družinski člani.
Pri kontroli se velikokrat držijo za glavo
Načini, kako se psi prevažajo v avtih, pa so zelo različni. Seveda so pogojeni tudi z velikostjo štirinožca. Še vedno se najdejo prizori, ko žival sedi v naročju, včasih celo pri vozniku ali voznici. Nič nenavadnega ni, da moli glavo skozi okno ali da se prosto sprehaja po avtu. Policisti med rednimi kontrolami velikokrat naletijo na neprimeren prevoz domače živali, čeprav je ozaveščenih lastnikov vse več.
Realnost zakonov fizike: ob čelnem trku s hitrostjo samo 50 km/h nezavarovan pes, ki tehta 19 kg, lahko prileti v potnike spredaj s silo teže prek 1000 kilogramov. Poškodbe za potnike (in psa) ob tem so zelo hitro usodne.
Marsikdo meni, da psa v avtu ni treba privezovati, še posebej ne v prtljažniku. Drugi jih prevažajo na zadnjih sedežih in jim namestijo oprsnico. A dejstvo je, da se pes kljub oprsnici skozi ovinke veliko giblje in premika, kar mu lahko povzroča slabost in bruhanje. Med zaviranjem v sili pes še vedno močno sune naprej.
Tudi pri izbiri boksov, ki so najbolj primeren način vožnje psov v avtu, je treba biti preveiden. Plastični boks z nekaj dodane žice ni nujno kos masi in velikosti psa, ob sunkih lahko pride do popustitve spojev, kar je za psa zelo nevarno, saj ga hudo poškoduje.
Najbolj primerni in tudi udobni za žival so pravi kovinski boksi. Te pa je treba čvrsto pritrditi v prtljažni prostor, s čimer preprečimo, da bi se pri ostrih vozniških manevrih premikal po prtljažniku ali celo prevrnil. Če boks nima lastnih veznih pasov, je treba uporabiti privezovalne. Večina sodobnejših avtov ima v prtljažniku sidrišča za privezovanje prtljage.
Zelo pomembna pri varnem prevozu psov je velikost boksa. Če so preveliki, ima pes v njem preveč prostora in ob trku zato pride do nevarnih pospeškov gibanja. Če je boks premajhen, psu v njem ne bo udobno. Prava velikost je takšna, pri kateri pes v boksu lahko leži in nič več, svetujejo strokovnjaki.
Testi potrjujejo - slab boks, slaba varnost
Strokovni test pripomočkov za prevoz psov, ki jih je opravil AMZS v sodelovanju z drugimi evropskimi avtoklubi in organizacijami, potrjuje velike razlike v kakovosti. Na primeru psa srednje velikosti so testirali različne kovinske oziroma aluminijaste transportne bokse, žičnate bokse, plastične bokse, celo bokse iz blaga in tudi varnostne oprsnice.
Simulacijo preskusnega trka pri 50 km/h so zadovoljivo opravili le transportni boksi iz aluminija in kovine, ki imajo ogrodje iz debelejših aluminijastih prečk. Pa še med takšnimi boksi so lahko razlike.
Pri žičnatih kletkah se je izkazalo, da bi pri trku skoraj gotovo prišlo do deformacije kletke, izpostavljene žice pa bi močno poškodovale pravega psa. Preskus na plastičnih kletkah je pokazal še nevarnejši rezultat: plastika se bo pri trku zelo verjetno predrla, pes bo zletela iz kletke, ostri robovi plastike pa ga bodo močno poškodovali.
Na platnene kletke, namenjene prevozu psa na zadnjih sedežih, se glede na strokovni preskus ne gre zanašati, še posebej, če ob tem ne uporabite tudi varnostnih pasov avtomobila. Sila teže psa bo pri naletu takoj strgala platno in pes se bo katapultiral prek potniške kabine.
Od šestih testiranih oprsnic so se med naglim pojemkom štiri strgale, tako da je pes poletel naprej. Tudi pri prostalih dveh, ki sta ostali celi, pa je bil pas, s katerim je pripeta na sidrišče varnostnega pasu, predolg. To pomeni, da bi žival med trkom vseeno treščila v naslonjala prednjih sedežev in zelo verjetno poginila, ob tem pa zelo verjetno poškodovala tudi potnike.