Slovenija ima zelo razvito avtomobilsko industrijo, ta ustvarja kar okoli 10 odstotkov BDP države in 20 odstotkov slovenskega izvoza. Sestavlja jo več kot 400 podjetij, ki so lani ustvarila skoraj pet milijard evrov prihodkov. To pa pomeni tudi več kot 200 milijonov neposrednih državnih prihodkov v obliki prispevkov, ob tem da samo neposredno zaposluje okoli 25 tisoč ljudi.
GREMO je primer odlične prakse sodelovanja in načrtovanja
Številna podjetja iz branže so se pred časom združile v skupni projekt GREMO (Kolektor, Hidria, TAB, SIJ Acroni, Iskra Mehanizmi, Mahle EDS, LTH Castings, Talum, Domel, TPV AUTOMOTIVE ...), znotraj katerega skupaj z znanstvenimi institucijami in šolskim sistemom stremijo k preobrazbi in sinergijam pri nastopu na trgu v tem morda ključnem obdobju pri razvoju mobilnosti.
Sentimenti in "greenwashing" gor ali dol, da se stari svet termičnih motorjev hitro poslavlja, ne dvomi čisto nihče med vodilnimi slovenskimi menedžerji, globalni razvoj elektromobilnosti je strašljivo hiter. Ključno vprašanje je, kako bodo to obdobje izkoristila slovenska podjetja, saj bodo lahko preživela le najbolj inovativna. Da bi čakali na Evropo, je neumestno, saj je jasno, da je Stara celina že nekaj let nazaj izgubila globalni avtomobilski primat. Na drugi strani so kitajska podjetja že napovedala izdelavo avtov v Evropi in slovenska industrija te prilike ne sme zamuditi.
Na tokratni letni inovacijski konferenci slovenske avtomobilske industrije, ob robu katere so bili predstavljeni nekateri najbolj prodorni in nagrajeni izdelki slovenske industrije, je bilo mogoče slišati številne optimistične besede. Predvsem zaradi dejstva, da so znotraj iniciative GREMO še dovčerajšnji konkurenti združili moči in skupaj napravili tako strateški kot akcijski načrt glede razvoja slovenske industrije do 2030.
Cilj je, da bo do takrat letni promet slovenske avtomobilske industrije iz treh milijard evrov leta 2015 in 4,7 milijarde leta 2023 zrasel na sedem milijard evrov. Ob tem bo dodana vrednost na zaposlenega z zdajšnjih manj kot 60.000 evrov zrasla na 100 tisoč evrov. Ključ je torej v veliki inovativnosti.
"Nemčija ni več tisto, za kar je nekdaj veljala v naših očeh. In enako velja za Kitajsko."
Iztok Seljak, vodja Hidria Holding
Sedem let kitajske prednosti
So pa menedžerji jasno naslovili tudi izzive, ki predstavljajo coklo za hitrejši razvoj. Koordinator misije GREMO in direktor Hidria Holdinga Iztok Seljak je na podlagi lastnih izkušenj opozoril, kako hiter je razvoj Kitajske in kako nepripravljena je na to Nemčija kot dosedanja avtomobilska velesila.
"Evropska industrija je v letih 2005-10 enostavno spregledala izjemni potenical baterijskih vozil, je pa to opazila Kitajska in znala vzpostaviti v tem obdobju izjemne prednosti pri razvoju baterij, ki predstavljajo 30-40 odstotkov vrednosti in teže avta," je ponazoril in spregovoril o šoku, ki ga je doživel pri obisku ultranaprednih tovarn kitajskih velikanov BYD, SAIC in drugih. Na drugi strani ga je razočaral neinovativni duh nemške avtomobilske industrije. Ta med čakanjem na boljše čase napoveduje avte za ceno, ki bo višja od tistega, kar že danes zmorejo ponujati Kitajci. "Japonci pa na drugi strani vse polagajo le še v upanje, da se bo v spregi med kitajsko politično oblastjo in gospodarstvom nekaj zalomilo."
Da inovativnosti in naprednih pristopov tako pri izdelkih kot proizvodnji ne manjka, so drug za drugim ocenjevali nekateri vodilni menedžerji slovenske industrije. Domel iz Železnikov, ki je deloma v lasti delavcev, je že danes razvojni partner pri izdelavi elektromorjev, šempetrska izpostava korporacije Mahle je eden njenih ključnih razvojnih globalnih centrov, v podjetju TAB razvijajo na baterijah naslednje generacije in razmišljajo še korak dlje glede izzivov recikliranja, v SIJ Acroni razvijajo ob nizkih izpustih novo generacijo materialov, v Talumu so eni vodilnih na svetu glede določenih aplikacij ponovno uporabljenega aluminija, v TPV AUTOMOTIVE danes sestavne dele za premijske modele vozil izdeluje že 400 robotov ...
Premier Golob o tem, kaj mu je rekel Scholz
Vrhu avtomobilske industrije je prisluhnil tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je prišel v spremstvu ministra za podnebje Bojana Kumra in visokošolskega ministra Igorja Papiča.
Golob je v nagovoru prepoznal pomen slovenske industrije in ji izrazil trdno podporo. Ob tem je navedel njegov nedavni pogovor z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem, ki je obiskal Slovenijo. Golob ga je direktno vprašal, ali bo Nemčija tudi zaradi trenutnega ohlajene prodaje baterijskih vozil morda zagovarjala podaljšanje prodaje avtov na bencin in dizel tudi mimo zastavljene meje leta 2035. Scholz je Golobu odgovoril z odločnim "ne!", te zaveze Nemčija ne bo spremenila.
Malo za šalo je Seljak pred nagovorom opozoril Goloba, da ga bo v primeru dolgovezenja izselil v Nemčijo. Golob pa je z ozirom na lanskoletno zamudo za načrtovanimi cilji znotraj iniciative GREMO hudomušno odgovoril, da je po svoje zadovoljen, ker ni samo njegova vlada tista, ki ji ne uspe uresničiti vseh obljub.
Glede poziva industrije, naj država pokaže več prožnosti in predvsem hitrosti pri administrativnih postopkih, pa je Golob opozoril, da morajo vsi narediti svoj del naloge in da je administracija nujni del tega procesa. Čeprav ni podal jasnih zavez, je industriji položil na srce, naj vztraja, pot, ki so jo začrtali z GREMO, pa je prava.
Minister Kumer pa je med drugim dejal, da Slovenija morda trenutno resda zaostaja za globalnim razvojem, a je s projektom GREMO gotovo pred evropskim razvojem.
Ta zeleni prehod je nateg na kubik, dobro, da se je vse več držav začelo zavedati tega, še malo morajo …
Slovenija počasi propada,ker je tako odločila evropa
Zelena agenda moramo gledati iz zornega kota kapitala. Začela se je pred cca 15 leti in večina politikov je ''zavohala'' …