Direkcija RS za ceste (DRSC), ki upravlja omrežje 6.000 kilometrov glavnih in regionalnih cest, je lani prejela blizu sto zahtevkov posameznikov in zavarovalnic v zvezi s škodo, ki je nastala na cesti oziroma v povezavi s cesto. Slaba tretjina se jih je nanašala na povoženje kamenja na cesti, 11 zahtevkov so dobili zaradi udarnih jam in šest zaradi trka z divjadjo. Prejeli pa so tudi tožbo zaradi vdora meteorne vode na cestišče. Nekateri prejeti škodni zahtevki so se nanašali na druge upravljalce cest.

"Zahtevke za povrnitev škode DRSC zavrne in vlagatelje napoti na koncesionarja ali jih neposredno odstopi koncesionarju, ki je v skladu s koncesijsko pogodbo dolžan vzdrževati cesto in ima svojo dejavnost tudi zavarovano," so pojasnili z direkcije.

Nepopolna statistika

Po podatkih Javne agencije RS za varnost prometa (AVP) je bilo lani 57 oziroma 0,3 odstotka vseh nesreč, v katerih je bil kot vzrok ugotovljena nepravilnost na cesti. A statistika ni popolna. "Morali bi imeti skupino preiskovalcev, ki bi temeljito preiskala vzroke in dejavnike nesreče. Če bi imeli dobre preiskave, bi vedeli, kaj so težave in rešitve, ter tako uspešno izvajali tudi preventivo," je dejal vršilec dolžnosti direktorja AVP Igor Velov.

Znaki na nevarnih odsekih

DRSC, kjer menijo, da bi morali zaradi slabega stanja zapreti kar 400 kilometrov državnih cest, bo na najkritičnejše odseke namestila ustrezno signalizacijo. "Postavili bomo prometne znake, ki bodo voznike opozarjali na nevarnost, ki preti na določnem odseku ceste," so sporočili, a dodali, da bo prometna signalizacija postavljena skladno z razpoložljivimi sredstvi. Teh pa je na direkciji vsako leto manj, saj se s krčenjem proračunskih sredstev srečujejo že zadnjih pet let. V proračunu za letos je bilo za direkcijo sprva predvidenih 183 milijonov evrov, z rebalansom proračuna pa so se sredstva zmanjšala za okoli 61 milijonov evrov in tako za letos znašajo 122 milijonov evrov.