Kljub temu, da so se izkazali predvsem kot električni avtomobili, na kitajske avtomobile večina Slovencev in Evropejcev še vedno gleda malce skeptično. Toda vprašanje je, če so dvomi še upravičeni. To smo preverili na primeru geelyja atlasa pro.
Leta 2010 je v avtomobilskem svetu odjeknila novica, da je večinski lastnik avtomobilskega oddelka švedskega Volva postal kitajski konglomerat Geely. Vmes je v Volvovem okviru nastal tudi Polestar in kitajsko lastništvo je očitno dobro vlivalo na švedsko znamko. A še več kot eno desetletje je minilo, da so se v Evropi pojavili tudi avtomobili "matične" kitajske znamke Geely, ki pa so zdaj, čeprav zaenkrat malce sramežljivo preko njenih vzhodnih vrat, prišli tudi v Evropo.
Ob neki predstavitvi novih volvov na Švedskem so nam tedaj razložili, da Volvo ni Geely, ampak imajo le skupnega lastnika, kar pa ne pomani, da ni kaj švedskega duha prišlo tudi na Kitajsko, predvsem v obliki tehnične podpore švedskih inženirjev in kančka evropskega dojemanja avtomobilov. Rezultat tega je tudi geely atlas pro, ki smo ga preskusili v praksi.
Avto z več imeni
Prvo, kar oko opazovalca opazi, je precej soliden nastop, ki me izhaja le iz mogočne navpično postavljene prednje maske v obliki obrnjenega trapeza, ki zavzame precejšen del prednjega dela in se skladno vklopi tudi v celotno karoserijo, ki kljub športno terenski zasnovi avtomobila deluje malce škatlasto, a gotovo prijetno in dovolj zanimivo, da se za avtomobilom ozre marsikatero oko naključnega opazovalca.
Mogoče je geely atlas pro malce zastarelih oblik in bi ga s tem nekako lahko uvrstili v predzadnjo generacijo evropskih križancev, vendar za to obstaja racionalno opravičilo. Geely atlas pro je nov avtomobil le v Evropi, saj je na Kitajskem na ceste kot gelly boyue prvič zapeljal že leta 2016, vmes pa je služboval že marsikje po svetu. Obliko z veliko pokončno masko, s katero je prišel v Evropo, pa ima od leta 2019, torej tudi ni ravno sveža. Velja pa tudi omeniti, da po kitajskih cestah že dobri dve leti vozi tudi veliko sodobnejša druga generacija tega križanca.
Avtomobil, ki je v svoji zgodovini poleg imen geely atlas pro in geely boyue nosil še imena geely atlas, geely emgrand X7 sport, proton X70, geely azkarra in še katero, je sicer eden zadnjih oblikovalskih izdelkov žal lani umrlega britanskega avtomobilskega oblikovalca Petra Horburyja, ki je v svoji dolgi karieri delal tudi na Volvu, Fordu, Lotusu in angleškem Chryslerju, v letih 2011 do 2021 pa tudi pri Geelyju. Nič nenavadnega torej, da v njem lahko vidimo elemente oblikovanja omenjenih znamk, vendar je treba pri tem vseeno biti pikolovski. Končni rezultat je vsekakor privlačen.
Predvsem pa precej škatlasta zunanja oblika zagotavlja, da je potniška kabina zelo prostorna in udobna. V času testa je bil avtomobil nekajkrat tudi polno zaseden in sopotniki so bili zelo presenečeni, ko sem jim povedal, da se pravzaprav vozimo v kitajskem avtomobilu. Kabina namreč v ničemer ne ustreza stereotipom o kitajskih avtomobilih, saj je prostorna, sedeži so udobni in solidno oprimejo telo, predvsem pa je kakovost končne izdelave na dovolj visoki ravni.
Prtljažnik s 378 litri osnovnega volumna sicer ni v vrhu svojega razreda, vendar povsem zadovolji potrebe povprečne družine, sploh ob dejstvu, da se ga da zaradi kvadraste oblike precej solidno izkoristiti.
Kaj pa manjka?
Tudi ureditev je na ravni tekmecev, predvsem ko gre za zaslon digitalnih merilnikov, ki se spreminja glede na vozni program. Tudi osrednji zaslon infozabavnega sistema je solidno velik in odziven in osnovne funkcije opravlja povsem v skladu s pričakovanji. Zanimivo pa je, da v infotainmentu ne boste našli niti digitalnega radia DAB+ niti RDS sprejemnika signala FM. Avtoradio zato uporabljate "na pamet" kot klasični FM sprejemnik, kar je v času, ko so že najcenejši avtomobili na voljo z bolj zmogljivimi radii, malce hecno. DAB+ radio si lahko sicer uredite preko aplikacij, vendar je tudi tu treba nekaj dela.
Geely atlas pro kot kitajski avtomobil ne omogoča neposrednega zrcaljenja operacijskih vmesnikov android auto in apple carplay, ampak to poteka preko kitajskega vmesnika carbit link. Ta sicer ima nekaj neposrednih povezav do aplikacij, večinoma pa gre za neposredno zrcaljenje zaslona telefona, ki je odvisno od nastavitev telefona. Če se vam njegov zaslon trmoglavo postavlja v navpični položaj, kar pomeni majhne ikone na zaslonu, ali pa se hitro zaklene, ste v težavah. A to so manjše zamere, ki jih z daljšo uporabo avtomobila postopoma gotovo "naštudirate".
Vsekakor pa ima zaslon tudi prikladno funkcijo. Če se s prstom dotaknete loga na desnem robu, namreč gre v minimalni prikaz, ko je na njem le analogna ura. V tem primeru hitro ugotovite, da ga sploh ne rabite in daste med vožnjo tudi bolj pozorni.
Solidne vozne lastnosti
Vozne lastnosti so ena od prijetnih lastnosti tega avtomobila. Geely atlas pro si platformo med drugim deli z volvom XC40. To pomeni tudi, da je podvozje precej mehko. Vožnja zato sicer ni odrezavo športna, je pa prijetno udobna in zanesljiva, da kot voznik nimate strahu pred nepredvidljivimi odzivi.
Predvsem pa to skoraj enako velja tako za asfalt kot tudi za makadam, na katerem se geely atlas pro po zaslugi solidnega štirikolesnega pogona tudi zelo dobro znajde. Za tiste, ki rabijo kdaj tudi nekaj terenskih zmogljivosti, je sicer poleg ostalih programov na voljo tudi terensko "off road", ki deluje do hitrosti 60 kilometrov na uro, ko se samodejno izklopi.
Naravi avtomobila solidno pristoji tudi 1,5-litrski turbobencinski trivaljnik z močjo 132 kilovatov (177 'konjev'), ki deluje v sodelovanju z 48-voltnim blagim hibridom in 7-stopenjskim dvosklopčnim menjalnikom. Motor sicer ni najbolj zmogljiv, a v skoraj vseh razmerah solidno opravi s precej težkim avtomobilom. Morda se malce prehitro utrudi le na strmih ovinkastih klancih, kjer bi si morda vseeno želeli malce več moči.
Vsekakor pa je Geelyjevim inženirjem uspelo dobro ukrotiti dvosklopčni menjalnik, ki deluje skoraj tako dobro, kot menjalnik s pretvornikom navora. Pri Geelyju sicer uradno navajajo, da atlas pro na sto kilometrov porabi 6,8 litra bencina, a se je poraba dejansko gibala pri devetih litrih, kar je za takšen avtomobil še sprejemljivo.
Kaj torej geely atlas pro ponuja "pod črto"? Predvsem gre za avtomobil, ki ne navduši s kakšnimi posebno izstopajočimi lastnostmi, ampak solidno deluje kot celota. Še najbolj izstopajoč element je pravzaprav ključ v obliki dirkalnega avtomobila. Gre za enega redkih avtov v vseh letih mojega pisanja o avtomobilih, ki ima ključ dejansko oblikovan kot avtomobil.
Vsekakor pa je geely atlas pro med cenovno bolj dostopnimi avtomobili. V osnovni različici luxury s prednim pogonom in šeststopenjskim samodejnim menjalnikom brez blagega hibrida namreč stane 28.990 evrov, za testni geely atlas pro 1.5 TD 48V EMS flagship s polnim paketom opreme pa bi morali odšteti 32.990 evrov. To se zdi precej ugodno za prostoren in prav zmogljiv avtomobil.
Podatki o vozilu (geely atlas pro 1.5 TD 48V EMS 4WD 7DCT flagship)
Motor: trivaljni, turbobencinski, 1.477 ccm
Največja moč: 132 kW (177 KM) pri 5.500/min
Največji navor: 255 Nm pri 1.500-4.500/min (300 Nm z 48V EMS)
Zmogljivosti: 200 km/h, 9,9 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 4.544 x 1.831 x 1.713, medosna razdalja 2.670
Prtljažnik (v litrih): 378
Poraba: 6,8 litra/100 km, izpusti CO2: n.p. (kombinirani cikel WLTP).
Cena v evrih: 32.990
Za No-name 2x preveč!
Problem bo nastal, ko teh k.znamk ne bo več, kdo bo servisiral, rezervni del itd....