"Štajerska: Ko tudi policisti ostanejo brez besed." "Nesreča: Eden umrl, dva odpeljali v bolnišnico." "Tragični nesreči: Naše ceste včeraj terjale dve življenji." To so le trije naslovi iz črne kronike iz zadnjega aprilskega konca tedna.
Na policiji in Javni agenciji za varnost v prometu (AVP) voznike naprošajo, naj cest, ki so zaradi ukrepov za obvladovanje in zajezitev širjenja covid-19 bolj prazne kot je to običajno, ne izkoriščajo za dirkaške podvige. Posebna opozorila so namenjena motoristom, mopedistom in kolesarjem. Pri AVP so namreč zapisali, da se ukrepi odražajo tudi v bolj pretočnih cestah, kar pa lahko vodi v višje hitrosti in bolj tvegano vožnjo. Zaradi trenutnih razmer so udeleženci v prometu lahko manj zbrani in pozorni. Minuli konec tedna so na slovenskih cestah življenje izgubili trije udeleženci v prometu, voznik osebnega vozila, voznik motornega kolesa in voznik mopeda. V letošnjem letu je v 3.919 prometnih nesrečah življenje izgubilo 20 oseb, 107 oseb je bilo hudo poškodovanih.
V letošnjem letu je do 20. aprila v prometnih nesrečah umrlo 20 udeležencev v prometu, v enakem obdobju lani pa 33. Toda vsak četrti letos umrli na naših cestah je pripadal skupini motoristov, mopedistov in kolesarjev. Tudi zaradi lepega vremena se je na slovenskih cestah število motoristov, mopedistov in kolesarjev, ki sodijo med najbolj ranljive skupine udeležencev v prometu, povečalo. Skupaj jih je v letošnjem letu umrlo pet, kar je četrtina vseh, ki so letos na naših cestah izgubili življenja. Od petih so bili trije vozniki motornega kolesa, en voznik mopeda in en kolesar. Dva voznika motornega kolesa sta bila tudi povzročitelja prometne nesreče, v kateri sta izgubila življenje, eden pa ne. Umrli voznik mopeda je bil prav tako povzročitelj nesreče, v kateri je umrl, obenem ni imel pripete zaščitne čelade.
Policija in AVP v skupnem nagovoru opozarjata, da se je minuli konec tedna (petek, sobota in nedelja) pripetilo 88 prometnih nesreč, od katerih so se tri končale s smrtnim izidom, 6 s hudo telesno poškodbo ter 21 z lahko telesno poškodbo. Kot so zapisali, posamezni udeleženci v prometu žal še vedno opuščajo previdnostna ravnanja, vožnje ne prilagodijo svojim sposobnostim, stanju ceste ter preglednosti na njej. Vozijo, kot da se ne zavedajo, da jim le bežen trenutek nepazljivosti lahko za vselej spremeni življenje. Ne pozabimo, da so zaradi trenutne vsesplošne situacije posamezniki lahko še manj zbrani, opustijo nekatere previdnostne navade ali so ohlapnejši pri spoštovanju prometnih predpisov, kar lahko privede do tragedij, ki zaznamujejo mnoge.
V letošnjem letu se je do 20. 4. 2020 zgodilo 3.919 (v enakem obdobju lani 4.966) prometnih nesreč, v katerih je umrlo 20 udeležencev (33 v enakem obdobju lani), 107 je bilo hudo telesno poškodovanih (154 v enakem obdobju lani) in 1.212 lahko telesno poškodovanih (1.674 v enakem obdobju lani).
Tudi kolo mora biti brezhibno pripravljeno. Kolesarji naj preverijo delovanje zavor, sprednje in zadnje luči ter zvonca, ustrezno naj napolnijo pnevmatike in poskrbijo, da so odsevniki ustrezno nameščeni. Uporabljajo naj kolesarsko zaščitno čelado, ki pomembno prispeva k večji varnosti, saj zmanjšuje težo posledic in poškodb glave od 40 % do kar 70 %. Kolesarji naj nosijo svetla, odsevna oblačila, med kolesarjenjem pa naj nikdar ne uporabljajo mobilnega telefona ali slušalk. Dosledno naj spoštujejo vsa prometna pravila in razmere na cesti ter se ne izpostavljajo tvegani vožnji.
Vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami so nepravilna stran/smer vožnje, neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti.
Zaradi nepravilne strani oziroma smeri vožnje je v prometnih nesrečah letos umrlo 9 udeležencev (8 v enakem obdobju lani), 25 pa je bilo hudo telesno poškodovanih (35 v enakem obdobju lani). Zaradi neprilagojene hitrosti so v prometnih nesrečah umrli 3 udeleženci (14 v enakem obdobju lani), 34 pa je bilo hudo telesno poškodovanih (44 v enakem obdobju lani). Zaradi neupoštevanja pravil o prednosti je v prometnih nesrečah umrl 1 udeleženec (3 v enakem obdobju lani), 20 pa je bilo hudo telesno poškodovanih (24 v enakem obdobju lani).
V prometnih nesrečah so bili najpogosteje udeleženi vozniki osebnih avtomobilov, vozniki tovornih vozil in pešci. Glede na posledice je umrlo 10 voznikov osebnih avtomobilov, 4 vozniki enoslednih motornih vozil, 2 pešca, 1 voznik tovornega vozila, 1 voznik traktorja, 1 kolesar in 1 potnik.
Med povzročitelji prometnih nesreč Policija beleži dejstvo, da so alkoholizirani udeleženci povzročili 352 prometnih nesreč (422 v enakem obdobju lani). Od teh jih je bilo 9 s smrtnim izidom (12 lani), 21 (24 lani) s hudo telesno poškodbo, 85 (106 lani) z lahko telesno poškodbo in 237 (280 lani) z materialno škodo. Povprečna stopnja alkoholiziranosti v prometnih nesrečah je znašala 1,34 g alko/kg krvi (1,43 lani).
Vsak četrti letos umrli na naših cestah je pripadal skupini ranljivih udeležencev motoristov, mopedistov, kolesarjev.