Dolg nos vozila, kratka zadnjica in tako imenovana fastback rešitev linije strehe so bile primerljive z velikim očetom mustangom.

Šestdeseta leta prejšnjega stoletja so bila fantastična za ljubitelje avtomobilizma. Svetu avtomobilizma je namreč vladala moč. V Evropi so zacveteli modeli, kot so Porsche 911, Jaguar E-type, Mercedesove srebrne strele, na drugi strani Atlantika pa je Američane obnorel izvrstni Fordov model – Mustang. "Wild Horse" je na ljudske množice deloval kot magnet, česar tudi na stari celini niso mogli spregledati. Skopirati zasnovo in jo prilagoditi evropskim kupcem je bila naloga, ki so jo dobili Fordovi inženirji. Ob tem je imel novi model nalogo izboljšati ne preveč bleščeče prodajne rezultate.



Razvoj novega modela je hitro stekel v vseh Fordovih evropskih centrih. Napotek z vrha oziroma z druge strani Atlantika je bil jasen – celoten projekt mora biti izpeljan v Evropi. Ime projekta: Colt. Glavni vlogi sta dobila center v nemškem Kölnu in v angleškem Halewoodu. Ko so bili rezultati predstavljeni v začetku leta 1969, so direktorji podjetja že izbrali novo, manj nevarno ime – Capri. Zaključek ob pogledu na avtomobil je bil en sam – pomanjšani mustang. Športni kupe je bil med drugim dostopen tudi s slabšim 1,3-litrskim motorjem, ki je razvil najvišjo moč 37 kW/50 KM. Največja hitrost je bila 133 km/h, pospešek od 0 do 100 km/h pa dolgih 22,7 sekunde, kar je bil za avtomobil s športnim prizvokom nedostojen podatek. Seveda pa to ni bilo vse. Niti približno. Recept je bil, da se izdela avtomobil s hudobnim videzom, ki ga lahko vozi tudi vaša babica in za to nihče ne ve. Ponudba štiricilindričnih agregatov je tako vključevala še dva motorja, s 44 kW/60 KM in 55 kW/75 KM. Top model začetne faze proizvodnje se je skrival za oznako 2300 GT. Z 79 kW7108 Km najvišje moči je dosegel športnih 178 km/h. Poudarjamo, top model začetne faze …



Leta 1970 se je pojavila "plastična bomba" Capri 2600 RS. Njegov močni 2,6-litrski motor (118 kW/160 KM) je "mini mustanga" pognal z mesta do 100 km/h v 8 sekundah, iz njega pa iztisnil največ 200 km/h. Ob izvrstnem motorju je avtomobil tudi "shujšal". Plastika na pokrovu motorja in prtljažnika ter okna iz pleksi stekla so bili glavni deli, ki jih je doletela dieta. Pretežkim odbijačem ni bilo mesta na capriju. Ford je kupcem ponudil tudi posebne pakete opreme. Vse to je vplivalo na dobre prodajne rezultate. Po le devetih mesecih so v Kölnu obeležili velik jubilej – 75.000 proizvedenih avtomobilov. Leta 1973 se je številka dvignila na rekordnih 233.449.

S "faceliftom" in novimi motorji so se dobri prodajni rezultati nadaljevali. Vendar ne za dolgo. Naftna kriza in prihod novega športnega kompaktnega konkurenta, golfa GTI, označujeta začetek težkih časov za capri. Kljub vsemu se je leta 1978 pojavlja še tretja generacija. Absolutni hit je bil capri z 2,8-litrskim motorjem.



Direktno vbrizgavanje bencina in 118 kW/160 KM sta povzročila, da se capri ni več mogel kosati z avtomobili s športnim predznakom. Leto 1985 je pomenilo konec prodaje v Nemčiji in večini Evrope. V Angliji so leta 1986 prodali še 10.000 primerkov. Aprila naslednje leto je Ford zaprl poglavje z naslovom Capri. V 18 letih je bilo proizvedenih točno 1.886.647 primerkov "mini mustanga".