Zakaj verjamete črpalkarju, da ste v avto res natočili in plačali za 50 litrov goriva in ne zgolj 45 litrov? In mesarju v delikatesi, da vam je naložil za poln kilogram čevapčičev in ne le sedemdeset dekagramov? Ne zato, ker bi kljub izkušnjam, ki jih vsekakor imata, zaupali njunima ‘augenmasoma’, temveč, ker ima vsaka točilna naprava na bencinski črpalki in vsaka tehtnica v trgovini nalepko s certifikatom, ki dokazuje, da je merilna naprava neodvisno in redno nadzorovana, s čimer se zagotavlja, da bo vedno opravila verodostojno meritev v korist stranke.
Zakon o meroslovju izrecno zahteva, da pod neodvisni nadzor spadajo merila, ki se uporabljajo za merjenje na področjih:
– varovanja zdravja ljudi in živali;
– varstva okolja in splošne tehnične varnosti;
– prometa blaga in storitev;
– postopkov pred upravnimi in pravosodnimi organi.
V Sloveniji pa policija z merilno napravo, ki iz nejasnih razlogov ni podvržena zakonu in s tem zunanjemu nadzoru nad ustreznostjo delovanja, vsako leto obdela okoli 300 tisoč 'strank'. Rezultati indikatorjev alkohola - alkoskopov so namreč neposredna pravna podlaga za prekrškovne in upravne postopke, ki imajo lahko za posledice visoke denarne kazni ali celo izgube vozniškega dovoljenja.
Opomba: zurnal24.si kot družbeno-odgovorni medij odločno nasprotuje vožnji pod vplivom alkohola, saj alkoholizirani vozniki povzročijo kar tretjino smrtnih žrtev in poškodb na naših cestah. Prav tako pa zurnal24.si zagovarja ustavno pravico do enakopravne obravnave državljanov v postopkih pred uradnimi organi.
Svetovna organizacija: indikator ne more biti dokazno merilo
Čeprav moderni indikatorji alkohola lahko veljajo za dokaj zanesljive naprave, imajo zaradi svojega principa delovanja, ki se zanaša zgolj na kemično analizo manjšega delčka vzorca sape, nekatere jasne pomanjkljivosti. V okoliščinah, ki so pri ljudeh dokaj pogoste (bolniki z diabetesom ali bolezenskim stanjem zob, kadilci, uporaba ustnih izdelkov na osnovi alkohola …), namreč lahko pokažejo koncentracijo etanola, ki ne odraža dejanskega stanja. Na to smo opozorili že v članku Test: Kako se je policijskemu alkotestu zmešalo.
Da so indikatorji zgolj to, kar pove njihovo ime, je mednarodni meroslovni skupnosti že dolgo jasno. Svetovna organizacija za meroslovje OIML v priporočilih (nazadnje iz leta 2012) članice, med drugim Slovenijo, jasno opozarja na razliko med “dokaznimi” analizatorji alkohola in “prelimenarnimi” napravami, oziroma indikatorji, saj rezultati slednjih zaradi slabosti v delovanju ne morejo obveljati kot dokaz.
Tudi zato policije v številnih evropskih državah sicer uporabljajo slovenskim enake ali podobne indikatorje, a le za potrebe hitrega testa, medtem ko dejansko raven alkohola v telesu, kar je podlaga za vse nadaljnje postopke, ugotavljajo z merilniki alkohola - etilometri, le pod določenimi pogoji in redko pa tudi s strokovnim pregledom (odvzem krvi). Etilometer namreč zaradi načina delovanja (kemična in optična analiza, intenzivna samokontrola) ovrže vse moteče dejavnike, ki jih indikator ni sposoben. Šele tovrsten rezultat je podlaga za vse morebitne sankcije.
V Sloveniji pa rezultat indikatorja v veliki večini primerov že velja kot podlaga, na kateri se sprožijo prekrškovni in upravni postopki. Ko voznik enkrat podpiše zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, obvelja rezultat indikatorja, s tem pa si avtomatično onemogoči možnost, da bi dejansko raven alkohola v njegovem telesu izmerila natančnejša in od policije neodvisna naprava. V pravni praksi podpis zapisnika onemogoči celo vsako nadaljnje oporekanje meritvi indikatorja.
Ustavno sodišče se je sklicevalo na zastarelo zakonodajo, policija to izkoristila
Čeprav noben od prek 400 indikatorjev, ki jih uporablja policija, ni neodvisno overjen s strani pooblaščene organizacije - v Sloveniji je to Urad za meroslovje - in tako očitno niso uradna merila, je policija našla zaslombo za pisanje kazni v odločitvi ustavnega sodišča iz leta 2005. Sodišče je takrat ugotovilo, da rezultat “elektronskega alkotesta [sic, op. a.]” ob podpisu zapisnika obvelja kot veljaven rezultat. A odločba, pod katero se je podpisal takratni ustavni sodnik Zvonko Fišer (kasneje vrhovni državni tožilec, danes tožilec v suspenzu), se sklicuje še na stari Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP) iz leta 1998, ki v takratnem 116. členu sploh še ni ločeval med indikatorjem in merilnikom alkohola v krvi - etilometrom, kot to po letu 2005 jasno ločuje slovenska prometna zakonodaja!
Vseeno je takšno tolmačenje, da je voznikov podpis zapisnika na podlagi rezultata indikatorja dovolj za sankcioniranje, leta 2014 potrdilo še Vrhovno sodišče. Slednje je takrat v precedenčni sodbi gladko prezrlo razloge pritožnice, ki ji je alkotest nameril kar 0,63 miligrama alkohola v litru krvi. Pritožnica je trdila (kar je dokazoval tudi izpisek), da je prvi test z indikatorjem pokazal 0,0, da več kot 12 ur pred testom ni pila alkohola (to pomeni, da bi morala biti 12 ur nazaj na podlagi izračunane koncentracije alkohola v komi), in da je zapisnik podpisala zgolj zaradi odkritega priganjanja policistov, ki sta jih 'grozila' z dodatnimi stroški v primeru strokovnega pregleda.
Kako je mogoče: velja za upravne in prekrškovne, ne pa za kazenske postopke?
Pravno zelo vprašljivo je tudi naslednje dejstvo: če je natančnost rezultata indikatorja res dovolj verodostojna za prekrškovne in upravne postopke, zakaj ni dovolj tudi za kazenske postopke? “Pri obravnavi prometne nesreče kot kaznivega dejanja [se] odreja strokovni pregled, ker rezultat indikatorja v kazenskem postopku ni zadosten dokaz,” nam je potrdil Drago Menegalija, tiskovni predstavnik policije. Gre za prometne nesreče III. in IV. kategorije, v katerih je prišlo do telesnih poškodb ali celo smrti.
Da je takšnih primerov, ko indikator izmeri višje vrednosti od overjenih naprav oziroma postopkov, več, kot to priznavajo na policiji, lahko slutimo le prek posrednih dokazov. Policija namreč iz neznanih razlogov ne vodi statistike o tem, koliko vzorcev iz strokovnega pregleda oziroma na podlagi testa z etilometrom je bilo negativnih, oziroma z bistveno nižjimi vrednostmi, potem ko se nekdo odločno ni strinjal s pozitivnim rezultatom indikatorja, in torej ni podpisal zapisnika.
Policija uradno ne razlikuje niti tega, ali nekoga na strokovni pregled oziroma etilometer napotijo zaradi nestrinjanja z indikatorjem ali pa zaradi udeležbe v hudi nesreči, kar sicer zakon v ločenih točkah jasno ločuje! "Večino negativnih rezultatov beležimo pri obravnavi prometnih nesreč, kjer zaradi poškodb udeležencev ni mogoče predhodno opraviti preizkusa z indikatorjem in se odredi strokovni pregled," je vse, kar znajo povedati pri policiji, ne pojasnijo pa, zakaj prihaja do negativnih vzorcev pri "manjšini" rezultatov.
Če gre sklepati zgolj po rezultatih (redke) uporabe etilometrov, je bilo leta 2016 izmed 32 odrejenih preizkusov kar pet negativnih oziroma 15 odstotkov! Ampak kot že rečeno, ali je bil kateri odrejen na kraju nesreče, ni znano.
(Pravosodna) javnost lahko policiji le verjame na besedo
Če je postopek glede nadzora in kalibriranja etilometra natančno predpisan v posebnem uradnem pravilniku, potem je vzdrževanje in preverjanje indikatorjev v izključni pristojnosti policije, torej organa, ki to merilo tudi uporablja. Policija zatrjuje, da zanje v skladu z notranjimi akti skrbi visoko strokovno in usposobljeno osebje.
"Sedanja pravna ureditev in praksa nista ustavno dopustni in pomenita nesorazmeren in pregrob poseg v posameznikovo zasebnost in osebno integriteto."
Andraž Teršek, ustavni pravnik
V članku Policijsko merjenje alkohola in hitrosti, pod katerega je podpisan Boris Jereb, dolgoletni vodja oddelka za elektronske naprave in laboratorij merilnikov pri policiji, je zapisano, da na policiji, ki naj bi delovala po načelih pravne varnosti, časovne roke za kontrolne postopke indikatorjev "v praksi … praviloma določajo glede na priporočila proizvajalcev, na podlagi izkušenj pa se skrajšajo ali podaljšajo."
Vsak indikator znotraj šestih mesecev praviloma vsaj enkrat kalibrirajo, a zaprt policijski nadzorni sistem lahko pomeni tudi to, da je zgodovini morebitnih sprememb v nastavitvah za določeno napravo težko oziroma nemogoče slediti, nam je povedal neimenovani strokovnjak, ki je bil v preteklosti tesno vpet v področje policijskih alkoskopov. Logično je vprašanje, kaj to pomeni za dokazovanje oškodovanca pri morebitnem postopku pred sodiščem.
"Spoštovanje vladavine prava je precej suhoparna in ponavljajoča se fraza v medijih in tudi sicer. Kljub temu velja pravo izpostaviti kot temeljno vodilo za vse aktivnosti v družbi, še posebej, kadar gre za odnos med represivnimi organi - policijo - in udeleženci v prometu, kjer policisti prisilno uveljavljajo moč zakona."
Vodja policijskega laboratorija Boris Jereb v interni reviji Varnost
Ustavni pravnik in profesor na Univerzi Nova Gorica Andraž Teršek aktualno umestitev veljavnosti rezultata indikatorjev v slovensko prometno-kaznovalno politiko opisuje za neustavnega, saj po njegovem tako pravna ureditev kot praksa nista ustavno dopustni in pomenita nesorazmeren in pregrob poseg v posameznikovo zasebnost in osebno integriteto. "Uporabljata premalo preverjena tehnična sredstva, ki ne zagotavljata nujne gotovosti rezultata in ne pomenita stopnjevalnega posega v zasebnost in osebnost posameznika," trdi Teršek in dodaja, da bi morali tudi v prekrškovnem in upravnem postopku uporabljati enaka merila, kot veljajo v kazenskem postopku.
Na ministrstvu se delajo gluhe in slepe
Ob aktualnem stanju, ko si policija očitno po svoje razlaga uporabo indikatorjev kot neuradnega-uradnega merila, je zelo pomenljivo tudi stališče Ministrstva za infrastrukturo kot avtorja veljavne prometne zakonodaje. Ministrstvo je bilo že dvakrat pozvano s strani Urada za meroslovje, naj uredi področje in bodisi indikatorje podvrže neodvisnemu nadzoru in jih s tem opredeli kot uradna merila, bodisi jasno omeji njihovo dokazno vrednost.
“Na ministrstvu ne razmišljamo o spremembah Zakona o pravilih cestnega prometa … Zakon določa, da če udeleženec cestnega prometa oporeka rezultatom preizkusa alkoholiziranosti z indikatorjem, mu policist odredi preizkus z etilometrom ali strokovni pregled, s čimer je zagotovljeno pravno varstvo udeležencev cestnega prometa. Kaj v konkretnem primeru policist odredi, pa je njegova diskrecijska pravica.”
V prihodnjih dneh bomo objavili dokaze, zakaj zgornja trditev ministrstva, ki ga vodi minister Peter Gašperšič, ne drži, in primerjavo, zakaj indikatorji v prometno varnejših in naprednejših evropskih državah niso sprejemljivi kot uradno merilo.
andrej.leban@zurnal24.si
miličniki kar pišite minuse.Resnica in odgovornost bosta kmalu prišla na plan.Sodba ESČP v primeru FLISAR vs SLOVENIJA(bil sem zagovornik) bo …
PREKRŠKI,ZAVAROVALNICE IN NEIZVEDENA PRIVATIZACIJA OS NAJVEČJI ROP SLOVENCEV.
G,Jereb razlaga ,da je policija represivni organ kar je popolna neumnsoit.policija je represivni organ takrat ,ko ima odločbo sodišča in …