Sloveniji se glede problematike alkohola na cesti in v celotni naši družbi preprosto ne izplača več mižati in to iz številnih razlogov, je skupno sporočilo udeležencev strokovne okrogle mize na temo izboljšanja varnosti cestnega prometa v Sloveniji. Glavna tematika je bil alkohol na cestah in širše v slovenski družbi v luči želje AVP in dela strokovne javnosti, da bi znižali mejo še dovoljene stopnje alkohola med vožnjo.

"Pisca tega člena bi rad osebno spoznal, ker je vrhunski komik."

Miha Šepec, pravnik, o nekaterih zelo dvoumnih členih kazenskega zakonika, ki da zelo ščiti pijane voznike

Da je srečanje pomembno, nujno in bo morda obrodila tudi pozitivne sadove, so poleg vodje največje evropske nevladne organizacije s področja prometne varnosti dali vedeti kar štirje slovenski ministri, ki so se na kratko ustavili na okrogli mizi v organizaciji Agencije za varnost prometa in pod pokroviteljstvom Državnega sveta oziroma njegovega predsednika Alojza Kovšce.

Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je napovedala, da bodo pri pripravi popravkov zakonodaje in morebitnem znižanju še dovoljene stopnje alkohola pri voznikih prisluhnili, kaj imajo za povedati strokovnjaki, čeprav glede osnutka sprememb ni želela iti v detajle. Notranji minister Boštjan Poklukar je spomnil, da kar tretjina smrtnih žrtev na naših cestah povzročijo pijani vozniki, ministrica za pravosodje Andreja Katič pa je dala primerjavo med tem, kako smo vsi pripravljeni preprečiti ali vsaj poklicati na pomoč, ko vidimo vlomilca ali nekoga pri pretepanju otroka, mižimo pa oči pred znanci in neznanci, ki pijani sedajo za volan.

Zdravstveni minister Aleš Šebeder je izpostavil komaj verjeten podatek, da ima Slovenija vsako leto za 148 milijonov evrov neposrednih izdatkov zaradi zdravljenja posledic alkohola, če bi upoštevali še stroške prometnih nesreč z udeležbo alkoholiziranih voznikov in druge stroške, bi ti zrasli na skoraj 228 milijonov. Glede na to, da Slovenija od trošarin na alkohol pobere "le" okoli 100 milijonov na leto, je jasno, da smo kot družba zaradi alkohola v globokem bilančnem minusu.

Kot eden ključnih resorjev, ki na posvetu ni bil prisoten, pa je ministrstvo za finance, saj imajo prav pri njih še posebej pri dostopnosti alkohola lahko odločilno vlogo. Primerjava z drugimi državami in tudi študije Svetovne zdravstvene organizacije namreč kažejo, da je v Sloveniji preveč lahko priti do alkohola, še vedno se veliko oglašuje in so prisotni veliki odpustki za pridelavo za "osebno rabo," na tej podlagi pa imamo kot družba do njega premalo kritičen odnos.

Foto: Andrej Leban Posvet v DZ

Kako je to mogoče - tam kjer je bolj ostra meja, je smrti več?

Antonio Avenoso, izvršni direktor Evropskega Sveta za varnost prometa, je opozoril, da na evropskih cestah vsak drugi dan umre za jumbojet ljudi in da to ne more biti sprejemljivo. Veliko izmed teh ljudi (v Sloveniji tretjina) umre prav zaradi nekoga, ki je šel za krmilo pijan.

Robert Štaba, podpredsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč, je bil še bolj neposreden glede trenutno še vedno zelo nedoročenega zakonodajnega okolja in tolerance do voznikov pod vplivom alkohola: "Človek, ki je v alkoholiziranem stanju povozil mojega otroka, se še danes vozi po naših cestah."

Opozoril je tudi, da bi bilo zgolj znižanje meje iz 0,5 na 0,2 grama alkohola na kilogram krvi lahko napaka, če temu ne bi sledili tudi široki drugi ukrepi. V Evropi ima namreč več držav na vzhodu Evrope dovoljeno mejo 0,2, a je prav tam delež nesreč zaradi pijanih voznikov najvišje v Evropi. Na drugi strani izstopa Velika Britanija, ki ima kot edina v Evropi mejo za pijanost postavljeno na kar 0,8, a hkrati že več kot 50 let zelo aktivno vodi strogo politiko, ki vključuje kriminalizacijo vožnje pod vplivom alkohola in hude posledice za pijane voznike. Tudi na tej podlagi je Velika Britanija, torej država z najvišjo toleranco do alkohola v krvi v prometu, hkrati prometno najbolj varna država na svetu z "le" 28 mrtvimi na 100.000 prebivalcev. Pomembno je torej, da bi takšnemu znižanju vzporedno sledilo še več drugih ukrepov za znižanje tveganja vožnje pod vplivom alkohola, vključno z povečanim nadzorom.

Nekaj zanimivih poudarkov razpravljavcev:

"Ni pravo vprašanje, koliko lahko še popijemo, da vozimo. Raje se vprašajmo, ali imamo v Sloveniji učinkovite ukrepe, ki bi preprečevali, da se zgodijo nesreče pod vplivom alkohola."

Vesna Marinko, v. d. direktorja AVP

"Vožnja je privilegij, ki si ga je treba zaslužiti. In pijanec na cesti je tak privilegij izpustil. V naši zakonodaji pa je ogromno nekih zakonskih točk, na podlagi katerih lahko pijanca čimprej vrnemo na cesto."
Miha Šepec, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru

"To niso drugi ljudje, ki so divjaki, pijanci. To smo mi vsi!"
Maja Roškar, Nacionalni inštitut RS za javni promet

"V Evropi smo še vedno v stanju, kot da bi vsak teden strmoglavili dve polni potniški letali. Slovenija je v zadnjih 10 letih naredila precejšen napredek, a še vedno ostaja zgolj v evropskem povprečju in mora v prihodnosti za prometno varnost storiti še veliko."
Antonio Avenoso, izvršni direktor Evropskega Sveta za varnost prometa

"Vsak, ki je že bil v VB naj pomisli, koliko je plačal za pivo …"
Vesna Kerstin Petrič

"S stališča znanosti ni tiste meje, pri kateri alkohol nima učinka na možgane!"
Blaž Koritnik, doktor medicine, UKC LJ

"Država je v zadnjih letih dala veliko nekih tihih bonbončkov - glede pogojnega vračila vozniških dovoljenj pijanim voznikom, vračala so se zasežena vozila, tak človek ni bil pridržan …"
Robert Štaba, podpredsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč

"Vsi napori države bodo zaman, dokler vsak posameznik ne bo imel v zavesti, da je odgovoren za svoja ravnanja in odločitve v prometu. Človek je najšibkejši člen v prometu. Vsak lahko pomembno prispeva k večji varnosti."
Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve

"Statistično dokazano je, da se pri pijanem vozniku poveča možnost, da bo vozil hitreje in da bo vozil v napačno smer. Kot da bi želel čimprej priti iz tega stanja in se izogniti policiji. Zanimivo pa pada možnost neupoštevanja prednosti."
Bogomir Brvar, specialist kriminologije, Inštitut za kriminologijo

andrej.leban@zurnal24.si