Volkswagnov passat zadnje generacije pozitivno preseneti. Doslej je namreč veljal predvsem za preverjeno izbiro, kjer je kupec stežka brcnil v temo, če je želel avto, ki je družinsko praktičen, je glede stroškov primeren za flotnega konja in bo ohranil vrednost tudi za čas odprodaje. Dokaj prepričljiv je bil tudi glede nemške trpežnosti in tehnike. Passat pa ni veljal za najbolj agilnega v ovinkih, niti za najbolj prostornega, držal se ga je tudi sloves VAG-ovsko uniformirano-dolgočasnega na pogled.

Foto: Saša Despot Volkswagen passat variant Časi kritik so mimo. Pogled na passata pred hišo poleg pokošene zelenice in z razposajenim družinskim psom na njej ni bil še nikoli lepši. Všeč mi je, da avto ni prav nič zrasel v dolžino, nasprotno, celo za odtenek krajši je, kar ga na svoj način postavlja v prednost pred novim fordom mondeom. Zraven pa deluje precej agilnejši zaradi krajših previsov in občutno daljšega medosja, nos je nižji, ozka svetila (zaradi najmočnejše kombinacije pod pokrovom serijsko polni LED) lepo dopolnijo športni pogled. Še najmanj vznemirja karavanski zadek, saj na njegovem izklesanem pročelju ni moč opazovati kaj dosti dramatičnega zapleta. Testno vozilo je dodatno izstopalo z velikim platišči in dvojnimi izpušnimi režami.

Digitalizacija nujna

Tudi znotraj je avto prepričljiv. Uporabljeni materiali so razred nad trenutnim povprečjem v razredu, ob katerem se zdijo videz armaturne plošče in uporabljeni materiali v insigniji, P508 ali hyundaiju i40 kar malce ubogo. Tudi mondeo znotraj ni tako lep, še za odhajajočega audija A4 ali BMW 3 bo bolje, da modro pomolčita. Le mercedes-benz C si lahko še naprej samovšečno nastavlja ogledalo.

Passat že z vstopno opremo daje vtis kakovosti, če je postavljen višje na ceniku, še toliko bolj. Če za kaj, bi pri passatu doplačal za digitalizirane glavne merilnike. Resda to v zakup zahteva tudi naprednejšo navigacijsko napravo, a rezultat je resnično impresiven. Digitalni merilniki avto peljejo vštric z modernimi “ipad časi”, so pregledni, ponujajo številne funkcije prikazovanja, ki jih je mogoče seveda dodobra personalizirati. Odpravljajo potrebo po HUD zaslonu, saj je med drugim mogoče navigacijsko karto z osrednjega zaslona enostavno “prestaviti” pred voznikove oči, takrat se merilnika vrtljajev in hitrosti diskretno zmanjšata. 

Najboljši prijatelj prikolic

Prtljažnik ima skoraj 600 litrov osnove (premium povprečje krepko pod 500 litri), naslonjala se podirajo prek prtljažnih vzvodov, ima tudi uporabno "klet", kamor lahko izgine rolo z integrirano zadrževalno mrežo, v bokih sta zagrajena prostorčka za malenkosti iz trgovine. Vse korektno, čeprav denimo BMW 3 in zdaj že praktično odpisana renault laguna poznata ločeno odpiranje tudi zgolj stekla, rešitev samoodmika roloja bi prišla prav, medtem ko je kakšna dodatna rešitev za razparceliranje skorajda nujna, saj se sicer predmeti prosto kotalijo sem in tja po prostornem prtljažniku.

Foto: Saša Despot Volkswagen passat variant Kar z gumbom iz prtljažnika je mogoče sprostiti tovarniško nameščeno vlečno kljuko, v navezi z aktivno parkirno asistenco ter kamero pa passat omogoča tudi edinstveno funkcijo nadzorovanega parkiranja prikolice s pomočjo joysticka, ki je prvenstveno namenjen nastavitvi ogledal. O sistemu smo pisali v predstavitvi. Manj prepričljiv je običajni aktivni parkirni asistent, saj je med testom večkrat spregledal prosta mesta, tudi sicer deluje manj všečno in enostavno kot denimo nova generacija Fordovega sistema. Vsaj moški voznik mu bo torej stežka prepustil volan.

Med vožnjo se počiva

Na cesti je passat boljši kot kadarkoli. Zaradi daljšega medosja je udobnejši na avtocesti, volan pa odziven, čeprav ne z ostrino britve. Dodajmo še mehko delujoči radarski tempomat in aktivnega asistenta za držanje smeri, ki samodejno popravlja volan skozi zavoje, pa smo v normalnih okoliščinah že blizu ideala, ki si ga je moč želeti.

Po zaslugi 4x4 pogona bi lahko zapisal, da je bil testni avto tudi izredno zanesljiv med ovinki, a je vtis pokvarila prigoda, ko se mi je ob načrtnem pretiravanju v enem od ovinkov pripetil težko razložljivi pobeg zadka. Hitrost je bila razmeroma nizka (50 km/h), asfalt suh, a zvožen. Avto sem takoj ulovil, pa vendar je ostal priokus, saj sem pričakoval prve znake upora spredaj in ne zadaj, pa tudi hitrejše ukrepanje zadnjega pogona.