V Kamniku velja zanimiv odlok, ki ureja gradnjo parkirnih mest za osebna vozila pri vseh novih stanovanjskih in poslovnih stavbah. Tako kot velika večina drugih občinskih odlokov po Sloveniji se tudi kamniški ne ubada posebej z velikostjo parkirnega mesta, temveč ga zanima predvsem njihovo število - najmanj dve parkirišči za stanovanjsko enoto, po eno parkirišče na 15 m2 neto poslovne površine ... Najbolj zabavno določilo velja za gostinske lokale, kjer je veliko odvisnega od dolžine šanka: "... 1 parkirno mesto na 4 sedeže in dodatno 1 parkirno mesto na tekoči meter točilnega pulta oziroma minimalno 5 parkirnih mest."
Večji avto, večji problemi
Ena od negativnih posledic, ki so jo s seboj prineseli vse večji avtomobili, še posebej nov tip križancev in športnih terencev, so težave s parkiranjem. Tehnične smernice za parkirišča namreč niso sledila z enakim tempom, prav tako Slovenija še danes nima enotnih in jasnih smernic pri gradnji parkirnih mest.
Tako se za dimenzije parkirnega mesta povečini uporablja kar Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. V tem pravilniku pa je še stranišču posvečenega več prostora kot različnim tipom parkirišč. V grobem pa velja, da mora biti parkirni prostor, namenjen za pravokotno parkiranje, dolg 5,0 metra, širok pa 2,5 metra. Za 30 centimetrov mora biti daljše mesto, v katerega parkiramo pod kotom, medtem ko mora biti parkirno mesto, ki je namenjeno vzdolžnemu parkiranju, dolgo najmanj 6,0 metra, a široko le 2,3 metra.
Ta pravilnik pa nič ne pravi glede različnih objektov oziroma ovir, ki lahko motijo parkiranje - zato v Sloveniji ni nič nenavadnega, če določen parkirni prostor pred trgovino ali stanovanjskim blokom omejuje steber, izpust za prezračevanje, hidrant ali kaj podobnega - da je le zadoščeno osnovnim smernicam.
Da se to ne bi dogajalo tudi na javni cesti, sicer skrbijo Tehnične specifikacije za javne ceste, dejstvo pa je, da področje gradnje parkirišč v Sloveniji za razliko od denimo Nemčije ni urejeno na enem mestu, zato si zasebni investitorji lahko privoščijo (pre)več svobode.
Stroka se strinja, da smernice pri graditivi parkirišč v zadnjih letih niso sledila vse večjim avtomobilom in da so nujno potrebne enotne usmeritve.
Na ministrstvu za infrastrukturo (MZI) priznavajo, da pravila glede parkirišč na javnih cestah niso nujno hkrati tudi pravila, kakšna naj bodo parkirišča na zasebnih površinah (lokali, trgovine). Ministrstvo je tako že pred časom napovedalo prevetritev izhodišč, ki v osnovi sodijo še v leto 1991, z vmesnim popravkom leta 2005. "Glede na to, da se z novimi rešitvami vozil v avtomobilski industriji spreminjajo tudi dimenzije merodajnega vozila, s tem pa tudi zahteve po spremembi dimenzij posameznih elementov parkirišč (radiji, širina poti, dimenzije mest), je vsekakor potrebna novelacija ali priprava novih tehničnih smernic na področju statičnega prometa."
A je za zdaj ostalo le pri besedah. Na ministrstvu pravijo, da so za pripravo dokumentov s področja novelacije tehničnih smernic pristojni na direkciji za infrastrukturo (DRSI), a so nam tam odgovorili, da pristojni tehnični odbor, ki ga je imenoval minister, "trenutno v svojem programu prioritetno nima priprave tehničnih specifikacij za prometno infrastrukturo za dimenzioniranje parkirnih mest."
Novelizacija obvezne zakonodaje, kamor spadajo pravilniki, pa ni v pristojnosti direkcije, so žogico dokončno odbili na DRSI.
andrej.leban@zurnal24.si
Če ne znaš parkirat, si kupiš manjši avto. Če parkiraš na sredino in sta tudi soseda na sredini imaš cca. …
Parkirat se naj naucijo.
Katero podrocje pa ima slovenija urejeno ? Ce ze podrocja parkirisc nima ?