Vse strožja zakonodaja od avtomobilskih proizvajalcev zahteva vse nižje izpuste CO2 in posledično nižanje porabe goriva vozil. Na eni strani so trend zmanjšani motorji, ki jim dodajajo turbine, velike rezerve pa avtomobilski proizvajalci znova in znova odkrivajo z nižanjem mase vozil. Kljub temu, da vozila navzven in navznoter rastejo, so vse lažja.
Teža vozila in motor vozila sta ob vozniku in tehniki vožnje namreč najbolj pomembna dejavnika za nizko porabo goriva. Težje je vozilo, več energije potrebuje, da se premika, slabši je pospešek in hitrost. Težja vozila imajo večji kotalni upor, kar dodatno prispeva k večji porabi goriva.
Inženirji so nižjo maso vozil zagotovili z nadomestitvijo lažjih materialov, kot so aluminij in napredni kompoziti, zelo pomembna pa je tudi modernejša zasnova vozil, ki omogoča vgradnjo manjših motorjev. Znanstveniki v nedavni študiji ameriškega inštituta za nove tehnologije v Massachusettsu ocenjujejo, da bi lahko maso vozila ob sprejmljivih stroških znižali za 35 odstotkov, brez žrtovanja na varnosti vozil in trdnosti karoserije. Manjša masa pomeni tudi znatno manjše stroške za gorivo.
Kako so znižali maso vozila?
Kje so Oplovci privarčevali s kilogrami? Največ, kar 80 kilogramov, z novo zasnovo zgradbe karoserije, kjer so uporabili več lahkega, sočasno trdega jekla. V primerjavi s prejšnjo generacijo so v povprečju za palec manjša kolesa, kar prinaša dodatno skoraj 12 kilogramov prihranka, po 10 kilogramov so prihranili pri zavornem sistemu, ki je kljub temu bolj učinkovit in z lažjo zgradbo nove generacije aluminijastih motorjev. Ostali prihranki se nanašajo na lažje sedeže spredaj in zadaj, novo zasnovo vrat, novo wattovo povezavo, lažji izpušni sistem, dodelave na podvozju …
100 kilogramov manj, skoraj pol litra prihranka na gorivu
Zgoraj omenjena ameriška študija je pokazala tudi, da vsakih 100 kilogramov manj v vozilu pri kombiniranem načinu vožnje pomeni okoli 0,4 litra prihranka na gorivu pri osebnih vozilih in pol litra pri lahkih dostavnih vozilih. Kako se okoli 200 kilogramov manj pri petvratni dizelski različici resnično pozna pri porabi plinskega olja nove astre? To smo preverili z vzporednim testom, kjer smo na 158,5 kilometrov dolgi in razgibani trasi med seboj primerjali porabo nove in eno generacijo starejše astre, v obeh pa se je vrtel enak 1,6-litrski CDTi turbodizelski motor z 100 kilovatov moči (136 KM), moč pa je na prednji kolesi prenašal šeststopenjski ročni menjalnik.
S tovrstnimi primerjalnimi testi imamo v naši redakciji že kar nekaj izkušenj, zato nismo spreminjali koncepta. Obe vozili sta morali imeti vklopljeno klimatsko napravo in žaromete, vozili smo en za drugim na primerni varnostni razdalji in se držali cestnih omejitev. Traso smo sestavili iz podeželjske vožnje (Ljubljana, Kamnik, vzpon na Črnivec (902 metra), spust proti Gornjemu Gradu in vožnja do Polzele), avtoceste (Polzela - Ljubljana) in mestne vožnje po Ljubljani (brez vključene ljubljanske obvoznice). Skupna dolžina poti je bila 158,5 kilometrov.
Ljubljana - Polzela (primestna vožnja, podeželjska vožnja)
Na podeželjski vožnji, kjer je bilo treba prehiteti tudi počasnejša vozila, od tovornjakov do traktorjev, se je izkazala prednost lažje konstrukcije nove astre, ki prinaša tudi občutno bolje pospeševanje, tako začetno, veliko bolj odzivna je tudi med 80 in 120 km/h. Do začetka vzpona na Črnivec je potovalni računalnik v stari astri kazal povprečno porabo 5,0 l/100 km, pri novi astri pa 4,1 l/100 km. Pri premagovanju strmih klancev, kjer je bilo treba pri stari astri večkrat posegati po ročici ročnega menjalnika, se je povprečje porabe še dodatno izboljšalo v prid novinke. Na vrhu vzpona je pri novi astri računalnik kazal porabo 4,9 l/100 km, pri stari pa okroglih šest litrov. Pri spustu navzdol do Gornjega Gradu in naprej do Polzele se je povprečje znižalo na 0,7 litra v prid nove astre. Po 81,9 kilometra poti je potovalni računalnik pri novi astri kazal povprečno porabo plinskega olja 4,0 l/100 km, pri stari pa 4,7 l/100 km.
Polzela - Ljubljana (avtocesta)
Na avtocesti je ob tekoči in enakomerni vožnji ter delujočem tempomatu prihranek na gorivu zaradi nižje mase manj izrazit. Po 53,3 kilometrih avtocestne vožnje je potovalni računalnik pri novi astri kazal povprečno porabo 4,6 litra plinskega olja na 100 kilometrov, pri stari astri je bilo povprečje za 0,3 litra slabše.
Ljubljana (mesto)
Največja odstopanja v porabi goriva smo izmerili pri izključno mestni vožnji (obe vozili sta bili opremljeni s sistemom start/stop in sta ugašali motor na semaforjih), kjer je bilo potrebnih veliko speljevanj in kratkih pospeševanj. Tu se najbolj pozna "vitkejša postava" nove astre, saj se je stara pri vožnji od semaforja do semaforja veliko bolj naprezala. Po mestu smo prevozili okoli 25 kilometrov poti. Pri novi astri smo namerili povprečje 4,2 l/100 kilometrov, pri stari pa 5,4 l/100 km.
0,6 litra prihranka
Končni rezultat vzporednega testa primerjave dveh enakih motorjev v dveh različnih generacijah opel astre je pokazal, da smo po 158,5 prevoženih kilometrih, povprečna hitrost po potovalnem računalnik je bila 55,8 km/h, z novo astro v povprečju porabili za 0,6 litra plinskega olja manj kot s staro astro. Povprečje pri novi astri po potovalnem računalnik je bilo 4,3 l/100 kilometrov, pri stari pa 4,9 l/100 km.
Kaj nižaj masa pomeni za denarnico uporabnika?
Ob kombinirani vožnji bi ob trenutni ceni za liter dizla (1,079 evra), ob predpostavki, da na leto prevozimo 15.000 kilometrov, samo pri gorivu prihranili skoraj 98 evrov, pri izključno mestni vožnji bi bil ta prihranek še enkrat večji. Če upoštevamo, da bi imeli avto osem let in prevozili 120 tisoč kilometrov, bi bil prihranek pri porabi goriva za lastnika zaradi lažje konstrukcije vozila okoli 800 evrov.
A se samo meni zdi, da je na zunaj med staro in novo astro razlika samo v sprednji maski in …
Če se ne voziš, pa še več prihraniš in to celo v 1 letu... !!
Spet zavajate! Potovalni računalnik ni merilo o porabi. Računalnik na mojem avtu pokaže od 0,3 do 0,6 litra na 100 …