Konferenco En.Odmev 020 v Ljubljani, na kateri so udeleženci iskali odgovore na energetska vprašanja prihodnosti, je obiskal tudi generalni sekretar Evropskega združenja za elektromobilnost AVERE Philippe Vangeel.
Izpostavlja, da mora delež električnih avtomobilov do leta 2030 doseči petdeset odstotkov. Kako bomo dosegli to in številne druge okoljske zaveze in kaj nas na poti čaka, je na začetku marca razložil v pogovoru za Žurnal 24.
Kakšno je vaše mnenje o stanju elektrifikacije prometa v Evropi v tem trenutku?
Mislim, da se je z novo evropsko komisijo in njeno zavezanostjo zelenemu dogovoru pot v elektrifikacijo odprla. Prvo naznanilo v tem pogledu je bilo, da bomov Evropski uniji do leta 2025 imeli milijon polnilnih postaj in 30 milijonov elektrificiranih vozil.
So načrti, da bi do 2050 postali družba z ničelnimi emisijami, če upoštevamo sedanje stanje stvari, uresničljivi ali ne?
Obstajajo različne študije, ki pravijo, da moramo stoodstotno prodajo električnih vozil doseči do2030 ali 2035. Ampak gotovi smo le, da moramo leta 2032 začeti prodajati avtomobile z ničnimi emisijami, če hočemo do leta 2050 doseči merila COP21. Morda prihaja nova tehnologija ali pa se bodo izboljšale trenutne.
Kaj pomenijo ničelni izpusti? Le električne avtomobile ali pridejo v poštev tudi druga sredstva, kakršen je denimo vodik?
Po našem mnenju lahko uporabite kakršenkoli vir energije na najboljši način s kar najmanjšo možno izgubo. Če z elektriko iz obnovljivih virov neposredno napajate avtomobilske baterije, te pa porabite kot vir za napajanje pogonskih elektromotorjev, je izkoristek energije zelo visok. Če pogledate vodik, še vedno prihaja do velikih izgub pri njegovi proizvodnji. Najbolj učinkovita rešitev so danes baterije. To ne pomeni, da vodika ne moremo izkoriščati. Menim, da se obe tehnologiji lahko dopolnjujeta.
Kako gledate na državo kot je Slovenija, z veliko majhnimi mesti ter ljudmi, ki živijo na razmeroma redko poseljenem podeželju? Menita, da bo prehod na električna vozila težji ali to v bistvu ni zares pomembno?
Vsaka država meni, da je nekaj posebnega. A če primerjamo posamezne primere, je zelo uspešna Norveška. Norveška ima gromozansko površino in razmeroma malo prebivalcev, vendar pa intenzivno uvaja električno mobilnost. In tam je veliko ljudi, ki živijo na podeželju. Gre za to, da ljudi prepričaš, da to naredijo.
Trenutno veliko govorimo o delitvenih shemah. Menite, da se bodo zares spremenil odnos ljudi do lastništva avtomobilov? Vemo, da je v marsikaterem okolju lastništvo avtomobila še vedno povezano z osebnim statusom njegovega lastnika. Je to lahko ovira?
Menim , da odgovor na to prinašajo mlade generacije. Vidite lahko, da so mladi manj zainteresirani za nakup avtomobila. Statistike »car sharing« podjetij kažejo, da jih imajo mladi radi. Uspeh bo prišel hkrati s povečanjem ponudbe. Upoštevajmo tudi, da nekateri ljudje avtomobila ne uporabljajo prav pogosto. Z nakupom avtomobila se spustite v zelo veliko investicijo. Avtomobili niso prav poceni. Pri družinske avtomobilu govorimo o nekaj deset tisoč evrih, nekateri pa prevozijo le petdeset kilometrov na dan. Je torej takšna investicija pametna ali ne? Tudi sam sem iz starejše generacije, ki je navezana na svoj avtomobil. Ampak misliti morate tudi s svojo denarnico in ne le željo po udobju. Predvsem ljudje, ki živijo v mestu, bi se morali vprašati, če res potrebujejo lastni avtomobil.
Ne bi bilo v tem primeru bolj razumno enostavno promovirati javni promet in zmanjšati uporabo osebnih prevoznih sredstev?
Gotovo bi lahko ponudili boljši javni promet, vendar z njim ne moremo doseči vsakogar. Zato moramo imeti rešitve, ki se medsebojno dopolnjujejo. »Car sharing« je gotovo ena izmed njih. Če imate otroke ali morate po večjih nakupih, gotovo potrebujete avtomobil.
Kako bo po vašem mnenju polnilna infrastruktura sledila porastu električnih vozil? Koliko polnilnih postaj bi v Evropi potrebovali, da bi lahko postali popolnoma električni?
Vemo, da veliko ljudi električne avtomobile polni doma. Vprašanje, koliko postaj potrebujemo, je seveda pomembno, vendar trg morda ni tako velik, kot bi nekateri hoteli verjeti. Kot lahko vidimo iz številk, gre naraščanje polnilnih postaj v korak s povečevanjem števila električnih avtomobilov. Tudi več in več podjetij vidi v ponudbi javnih polnilnih postaj poslovno priložnost. Ponudba bo torej sledila povpraševanju?
Obstajajo kakšni načrti o enotni evropski kartici za plačilo elektrike? Danes na trgu vlada precejšnja zmeda z veliko ponudniki in plačilnimi sistemi.
To je določena ovira. Danes nekateri operaterji polnilnih postaj že ponujajo možnost plačila na daljavo. Veliko bančnih kartic lahko uporabite na daljavo. A najboljša rešitev bi seveda bila uporaba enotnega plačilnega sistema, pri katerem bi preprosto uporabili svojo kreditno kartico. Vendar pa bo za spremembo treba storiti kaj več. Morda mora priti pobuda od zakonodajalcev, ki bodo določeno rešitev naredili za obvezno.
Veliko ljudi nima možnosti, da bi avtomobile polnili doma. Se mora to spremeniti?
Ni nujno, da se spremeni. Potrebujemo pametne polnilnike, ki jih lahko postavimo tudi na ulicah. Dober je primer Amsterdama, ki ima več polnilnih postaj kot na primer celotna Belgija. Večina ljudi tam avtomobila ne more polniti doma, zato je mesto polnilne postaje načrtno ponudilo na javnih cestah. V Londonu so s polnilnimi postajami oziroma električnimi vtičnicami opremili stebre javne razsvetljave. Večinoma namreč ne potrebujete hitrih polnilnic, ampak zgolj električne vtičnice.
Električni avtomobili še niso ravno poceni. Fiat je pred kratkim predstavil električni fiat 500, ki stane okoli 30 tisoč evrov. Volkswagen ima težave z uvedbo modela ID.3. Je lahko to ovira, glede na to, da so trenutno bencinski in dizelski avtomobili še vedno bolj praktični?
Pričakujemo, da bodo cene na enako raven prišle v dveh ali treh letih. Imamo določene razloge, da to pričakujemo. Vedno rad naredim primerjavo s hladilnikom, na katerem so označeni energetski razredi. Odločite se lahko za bolj drag A+ hladilnik, ki se bo izplačal z manjšo porabo elektrike, lahko pa se odločite za hladilnik nižje kategorije, ki bo cenejši, vendar pa boste več plačali za elektriko. Podobno bi lahko veljalo za električne avtomobile. Stroček nakupa električnega avtomobila je večji, stroški uporabe pa veliko nižji kot pri avtomobilu z motorjem na notranje zgorevanje. V veliko primerih gre torej za cenovno primerljivo rešitev.
Uvedbo električnih avtomobilov podpirajo subvencije. Sčasoma bodo države umaknile subvencije in začele računati določene dajatve na porabljeno elektriko. Bi to lahko vplivalo na širitev električnih avtomobilov?
Že danes prav veliko držav ne ponuja subvencij za električne avtomobile. Države s subvencijami so v manjšini. Kar se tiče cene elektrike, pa bi rekel takole. Ne vem sicer, kako je v Sloveniji, a primerjati bi morali, kako visoko je obdavčen bencin in kakšne so dajatve na elektriko. Pogosto so v ceni elektrike skrite številne davščine. V mnogih državah je elektrika dejansko bolj obdavčena kot bencin. Državam se torej ni treba bati, da bodo zaradi manjše porabe bencina izgubile dohodke, saj so ti že skriti v ceni elektrike za električne avtomobile.
Govorimo o obnovljivih virih energije, a trenutno je veliko držav še vedno odvisnih od termoelektrarn in jedrskih elektrarn. Menite, da bo obnovljivih virov dovolj za njihovo nadomestitev? Lahko obnovljivi viri res nadomestijo tradicionalne vire elektrike? Lahko pričakujemo, da bomo živeli v gozdovih vetrnih elektrarn in morjih steklenih sončnih celic?
Vprašati se moramo, če sploh imamo izbiro. Kot je bilo rečeno na predstavitvi: če ne bomo nič storili, se bo morje dvignilo in soočali se bomo z vse več naravnimi katastrofami. Torej vprašanje ni, če bomo to storili ampak kako bomo to storili. A tudi če električni avtomobil polnimo z »umazano« kombinacijo električne energije, ki nastaja iz premoga, je ta še vedno čistejši od bencinskega in dizelskega avtomobila. Seveda takšna elektrika ni naš cilj. Bolj se zatekamo k možnosti, da bo avtomobil dejansko deloval kot hranilnik energije na kolesih. Imamo možnost, da ga podnevi polnimo s sončno ali drugo obnovljivo energijo, ko pa se zvečer potrebe po elektriki povečajo, lahko to črpamo tudi iz avtomobila. To je povsem možno in bo del rešitve.
Kakšne spremembe bodo električni avtomobili vnesli v distribucijo elektrike? Bodo sedanji prenosni sistemi zadostovali? Bo več lokalnih proizvajalcev elektrike?
Ob tem se poraja veliko vprašanj. Omrežja so povsem zadostna, če se bomo stvari lotili pametno. Če bi vse avtomobile na omrežje priključili hkrati, bi seveda imeli težave. Vendar pa se to ne bo nikoli zgodilo, prav tako, kot vsi hkrati ne obiščemo bencinskih črpalk. Vendar pa moramo stvari vseeno delati razumno. Ljudem bi lahko ponudili boljše cene ali jih celo plačali, da avtomobile polnijo, ko veter močno piha.
Torej lastnikom električnih avtomobilov ne priporočate, da si zgradijo lastno elektrarno?
Na podeželju ima veliko ljudi možnost, da strehe svojih hiš opremijo s sončnimi celicami, ki so v zadnjih letih postale veliko cenejše. Možnosti torej so. Veliko lastnikov električnih avtomobilov se že danes pohvali, da imajo lastno sončno elektrarno.
Kaj pa minerali, ki jih potrebujemo za baterije? Kaj se bo zgodilo, ko zaloge litija ali kobalta poidejo? Lahko pričakujemo vojne za minerale?
Vojn ravno ne bi pričakoval. Vemo, da je virov dovolj. Vse avtomobile lahko nadomestimo z baterijskimi in mineralov ne bo zmanjkalo. Dobra stvar je, da se tehnologija baterij razvija. Če govorim površno, smo pred desetimi leti za baterijo potrebovali deset kilogramov litija, danes pa ga potrebujemo le še dva. Proizvajalci razvijajo tudi baterije, ki določene redke materiale nadomeščajo z bolj dostopnimi, prav tako pa baterije ob manjši masi razpolagajo z večjo kapaciteto.
Kako pa v enačbi upoštevate to, da tudi proizvodnja sončnih celic ali vetrnic denimo zahteva veliko energije?
Čudežev ne moremo pričakovati. A upoštevati moramo, da tudi druge industrijske panoge zahtevajo veliko energije. Tudi pridobivanje bencina in dizla zahteva veliko energije. V račun morate vzeti vse to. In pošteni morate biti do sebe. Seveda vemo, da ni čudežnih rešitev, vendar pa se lahko odločimo, da bomo stvari počeli na čim bolj čist in okolju prijazen način.
v naših časih nas je večina komaj čakala, da si lahko kupimo svoj avto, da bomo lahko svobodni, odšli s …
Sintetična goriva imajo večjo energetsko gostoto, kot baterije in bi jih lahko uporabljali z obstoječo infrastrukturo.
Neumno in zavajajoče je govoriti o vozilih z ničelnimi emisijami škodljivih snovi,ko je že za njihovo proizvodnjo v zrak izpuščena …