Kaj bo proizvodnja twinga in štirisedežnega smarta, ki prihajata konec leta 2013, prinesla Revozu?
Nov projekt, ki je potreben za nadaljnji razvoj tovarne tudi po letu 2013. Obstoječa vozna osnova twinga izhaja še iz clia II, tako da je treba razviti novo platformo, ki zahteva veliko investicijo.

Kolikšna bo finančna investicija v nov projekt?
Upravičeni smo do določene državne pomoči v višini 326 milijonov evrov. To pa ni celotna investicija. Specifičen del, vezan na Daimler, ni vključen.

Koliko novih delovnih mest bo prinesel nov projekt?
V tem trenutku to še ni znano. Potrdim lahko, da bomo iz zdajšnjih dveh izmen in pol znova zaposlili tri polne izmene. Trenutno je v podjetju zaposlenih 2.400 ljudi, kmalu pa se bomo spet približali številki 2.700, ki smo jo v podjetju že imeli.

Delo pri projektu se je že začelo. Kje bodo največje spremembe?
Zaradi razširitve procesa lakiranja, ki je povezan s prehodom na lake na vodni osnovi, in s tem zmanjšanja škodljivih izpustov v okolje je bila izvršena dograditev objekta, ki je med največjimi, ki jih bomo izvajali za potrebe projekta. Naredili smo tudi novo preizkusno stezo. Praktično ne bo stavbe oziroma dela Revoza, ki ne bo doživel določenih sprememb.

Iz Revoza bo v prihodnosti prihajal tudi električni model. Kako ste pripravljeni na ta izziv?
Ko je bilo javno objavljeno partnerstvo med Renaultom in Daimlerjem, je bilo znano, da bo leta 2014 v Revozu nastajal električni avtomobil. Renault na evropskem trgu trenutno že prodaja dva električna modela, še dva pa bo začel prodajati letos. Renault bo potrebne izkušnje, ki jih bo pridobil v tovarnah, v katerih že izdelujejo električna vozila, prenesel na Revoz.

Boste morali za izdelavo električnih vozil zaposliti nove delavce, ki bodo morali osvojiti nova znanja?
O teh stvareh je še prezgodaj  govoriti.

Koliko prej se morajo delavci začeti izobraževati za delo na električnih vozilih?
Pri nas je postopek izobraževanja tako novozaposlenih kot obstoječih delavcev utečen. Pogoji izobraževanja so zelo strogi, celoten proces izobraževanja novega delavca pa traja 23 dni.

Ob obisku tovarne je izvršni direktor Renaulta Carlos Tavares Revoz označil za tovarno, v kateri izdelujejo najkakovostnejše renaulte. Vam bodo zato zaupali kakšen nov projekt?
Pohvale so za nas predvsem velika obveza za naprej, saj so pričakovanja velika. Cilj je še izboljšati kakovost izdelkov, zaradi česar smo v prvi vrsti dobili skupen projekt z Daimlerjem.

Komercialni direktor Renaulta Jérôme Stoll je dejal, da model wind, ki ga proizvajate v Novem mestu, ne bo doživel prenove oziroma nove generacije. Prodali naj bi jih zgolj 8.900. To drži?
Za winda je bilo predvideno v celotnem življenjskem ciklu prodati 75 tisoč primerkov. Dejstvo je, da se model spopada z določenimi težavami, med katerimi je padec prodaje celotnega segmenta v zadnjem letu. Proizvodne in prodajne količine so nižje, kot bi si želeli.

Kako bi ukinitev proizvodnje winda vplivala na Revoz?
Taka hipoteza trenutno ni v obravnavi, vendar gre za nišni model, ki predstavlja manjše proizvodne količine. Je pa za nas vsako proizvedeno vozilo dobrodošlo. To pomeni, da moramo pri windu izboljšati svojo konkurenčnost.

Torej še ni zagotovo, da bodo proizvodnjo winda Francozi ugasnili?
Ne. Oziroma ni še znano, kdaj bi se to utegnilo zgoditi.

Imate zaradi trenutnega političnega stanja v državi težave?
V tem trenutku ne. Lahko pa se zgodi, da bodo posledice kmalu vidne in dolgotrajne, če se nova garnitura, katerakoli že bo, ne bo ukvarjala z vprašanjem izboljšanja konkurenčnosti. Če bo cilj iskanje dodatnih virov prilivov v proračun z obremenjevanjem gospodarstva, to vsekakor ni prava pot.

Revoz je edino podjetje, ki v Sloveniji proizvaja avtomobile. Zakaj ni več avtomboilskih proizvajalcev, ki bi bili pripravljeni pri nas izdelovati avtomobile, kot na primer na Slovaškem in Češkem?
Če se vprašamo, zakaj je Revoz danes prisoten v Sloveniji, se je treba ozreti v polpreteklo zgodovino. Ravno letos bomo praznovali 40 let sklenitve pogodbe z Renaultom. Francozi so iskali tovarno, ki bi bila sposobna takrat zagnati proizvodnjo modela renault4 za potrebe jugoslovanskega tržišča, ki je bilo v tistem času zaščiteno prek carinskih dajatev. Glavni razlog je bil vstop na trg zaradi velikosti tržišča, ki v tistih časih ni bil zanemarljiv. Trg Slovaške in Češke je večjega obsega, kot ga imamo mi sami. To je prvi faktor, drugi je konkurenčnost samih tovarn in dobaviteljske verige, ki je prisotna v tistem prostoru, ki ima večje kapacitete oziroma nabor dobaviteljev, kot ga imamo sami.

Kako bi torej privabili druge avtomobilske proizvajalce v Slovenijo?
Zelo težko, če ne bomo kaj bistvenega spremenili glede pogojev, ki veljajo za konkurenčnost gospodarstva v Sloveniji nasploh. To ne velja samo za avtomobilski sektor. Pogoj je tudi razvoj tržišča. Če bi rastel trg na Madžarskem in Balkanu, bi že s tem pridobili pomemben položaj, ki ga danes nimamo. Mi izvažamo 98 odstotkov svoje proizvodnje v glavnem na zahodne trge.