Dizli niso Toyotina prioriteta, a hočeš nočeš Evropejci hlepijo po njih in si jih želijo v vsem, kar diši po družinskem avtu. Zadnjih nekaj let imajo pri evropskih znamkah med kombilimuzinami, enoprostorci in vmesnimi križanci glavno besedo motorji s prostornino 1,5 ali 1,6 litra, saj nudijo najboljši kompromis med prožnostjo in zmogljivostmi ter nizko porabo in ceno vzdrževanja.
Verso je bil na voljo le z 2,0- in 2,2-litrskima motorjema, vrzel pa so sedaj pri Toyoti elegantno zapolnili tako, da so po rešitev zavili kar h BMW-ju in si tam izposodili njihov 1,6-litrski motor, ki poganja najvarčnejšo serijo 1 ter dosedanje minije. Motor je še euro 5 izvedbe.
Motor in menjalnik se ujameta
Japoncu se 1,6-litrsko nemško srce zelo dobro poda. 82 kilovatov na papirju ni pretirano veliko, tudi v praksi so meje jasne, a v zelenem polju nad 1.500 vrtljaji je agregat zelo všečen zaradi odzivnosti, zaradi prestavnega razmerja natančnega in masleno gladkega menjalnika, ki so ga Japonci popolnoma sami spilili, pa avtomobil pri srednjih hitrostih ohranja veliko prožnosti, ki pride prav med prehitevanji.
Poraba je ena od prioritet. Na relaciji lahko pade krepko pod 5,5 litra, na drugi strani pa bo tudi oča, ki bo pred tem nagnil pločevinko ali dve energijske pijače, vsaj na relaciji stežka presegal 6,0 litrov na 100 kilometrov.
Motor:1.598 cm3, dizel. Moč: 82 kW (112 KM) pri 4.000 vrt. Navor: 270 Nm med 1.750 in 2.250 vrtljaji
Poraba na testu:5,8 litra/100 km, 119 g CO2/km
Zmogljivosti:180 km/h, 12,7 sek. od 0 do 100 km/h
Cena:od 18.900 evrov (testnik 24.600 evrov)
Toyota verso 1,6 dizel
Po lanski prenovi je verso poleg drznejšega zunanjega videza nekoliko pridobil tudi na notranjih materialih. Ostaja pa graja merilnikov, ki so, čeprav na sredini armaturke, vidni le šoferju in podpovprečno razločni. Ugaja visokoresolucijska kamera.
Lažji motor v primerjavi s težjimi dizli se pozna pri vožnji skozi ovinke, novo vpetje motorja pa poskrbi, da so tresljaji tudi med mirovanjem avta minimalni. Start&stop deluje hitro. Hvalo si glede gladkosti zasluži menjalnik, 3. in 4. prestava sta posebej prilagojeni motorju, s čimer so želeli inženirji zakriti učinek turbo-luknje pri nizkih vrtljajih.
Veliko jih v tem motornem in velikostnem rangu. Citroën C4 picasso ima precej večji prtljažnik, ford c-max se pelje bolj športno, VW touran ostaja na vrhu zaradi svoje uravnoteženosti, tudi renault scenic še ni rekel zadnje.
Z novim motorjem je verso okoli 900 evrov cenejši od 91-kilovatnega 2,0-litrskega dizla, a nič manj poskočen. Osnovna oprema je na voljo za 18.900 evrov, a je 20.400 evrov (oprema luna) tista, ki res zadovolji.
V zadnji vrsti brez težav trije (otroci)
Verso že od prej všečen zaradi vožnje, podvozje je sicer malce trše nastavljeno, a zato z le malo nagibanja v ovinkih, kjer je se avto tudi dobro drži. Le volanski mehanizem je veliko preveč posreden, da bi lahko avto dajali vštric kakšnemu V W tiguanu ali fordu C-maxu.
Prtljažnik je po nominalni prostornini 440 litrov med manjšimi v razredu in za povprečjem zaostaja za sto litrov. Tudi s podrtimi sedeži 1.690 litrov zaostaja za glavnimi tekmeci. Je pa dobra stvar, da s podrtimi naslonjali tvori ravno dno, tudi v prtljažnem dnu (petsedežnik) so še skrite rezerve prostora, s katerimi se nekoliko odkupi za slabo statistiko. Manjka pa mu kakšen detajl za še večjo uporabnost.
Pod črto vseeno lahko zapišem, da je versov novi dizel najboljša motorna izbira za Toyotinega enoprostorca.