Zakon o pravilih cestnega prometa iz leta 2010 je predvidel možnost, da bi za določeno obdobje od treh mesecev do enega leta lahko na nekem odseku dovolili prometno ureditev, "ki je lahko v nasprotju s prometnimi pravili, določenimi s tem zakonom. Eksperimentalna prometna ureditev mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo na način, ki omogoča vsem udeležencem cestnega prometa nedvoumno in varno udeležbo v cestnem prometu."

• PREBERITE ŠE: Predstavljamo vam nove prometne znake

Na ta način bi lahko prometni strategi testirali nove ideje po urejanju prometa in tudi vpeljali v slovenski prostor rešitve, ki so se denimo v nekaterih državah izkazale za dobre, a jih trenutno zaradi omejitev v predpisih ni mogoče prenesti na naše ceste. Med najbolj aktualnimi morebitnimi rešitvami bi bila denimo možnost, da bi v križiščih, če bi bilo to varno za ostale udeležence, lahko dovolili vozilom zavijati desno, čeprav bi na semaforju gorela rdeča luč, in če bi bila smer prosta. Ta način je že desetletja uporabljen denimo v Nemčiji, Kanadi in ZDA ter omogoča precej večjo pretočnost prometa v križiščih, a mora biti ta možnost predpisana s posebno oznako. V primeru Nemčije je to tabla z zeleno puščico, ki jo je predvidil tudi prihodnji slovenski pravilnik o signalizaciji. Ustrezni predpis o signalizaciji je namreč pogoj, da se sme neka oznaka tudi uporabiti v prometu.

In prav pri pravilniku se je zapletlo, saj je po letu in pol, odkar je bil prvič v javni obravnavi, še vedno le mrtva črka na papirju, potem ko so na infratrukturnem ministrstvu še pod vodstvom takratnega ministra Sama Omerzela umaknili predlog zaradi kritik različnih interesnih skupin. Od takrat naprej na ministrstvu, ki ga danes vodi Peter Gašperšič, le ponavljajo obljubo o skoraj predstavljenem popravljenem predlogu. 

Sredi Ljubljane puščice gotovo še ne bo 

Pa tudi po sprejemu pravilnika bo potrebno za vsako eksperimentalno ureditvijo za izvedbo pripraviti ustrezne elaborate. Poleg tega pogoja izvajanje omenjenih ureditev, zakon pogojuje še s podrobnejšimi pogoji za način izvedbe eksperimenta in vsebino elaborata eksperimentalne prometne ureditve, ki jih predpiše minister pristojen za promet.

Profesor Tomaž Tollazzi iz mariborske gradbene fakultete opozarja, da je potrebno eksperimentalne rešitve uvajati z veliko mero previdnosti in najprej tam, kjer prometa ni veliko, da se lahko opazuje reakcije voznikov in se ti navadijo na novost. Na ta način so se v Sloveniji uvajala tudi danes vse pogostejša krožna križišča. "Slepo plonkanje tujih ureditev je lahko nevarno, saj nekaj, kar odlično deluje drugod, še ni nujno dobro za slovenski tip cest in voznikov." Tollazzi glede križišč, ki bi omogočala prosto pot v desno, opozarja predvsem na varnost slabše vidih enoslednih vozil. 

andrej.leban@zurnal24.si