Vojna v Ukrajini negativno vpliva tudi na cene pogonskih goriv, ki so se predvsem v zadnjih tednih precej zvišale in bi bile še višje, če jih vlada z odlokom ne bi omejila.
Kaj to pomeni v praksi? Preverili smo, za koliko se je v zadnjem letu podražila vožnje z avtomobilom iz nekaterih krajev, iz katerih se ljudje vsak dan ali pa pogosto vozijo na delo ali po opravkih v Ljubljano.
Takih krajev je seveda veliko, zato smo jih izbrali le nekaj. Za primerjavo smo izbrali Borovnico, Celje, Kamnik, Kočevje, Kranj, Maribor, Novo mesto in Trbovlje, kraje, ki se razlikujejo tako po velikosti kot tudi po oddaljenosti od slovenske prestolnice. Prav tako pa so z Ljubljano povezani tudi z vlakom, torej lahko stroške prevozov z avtomobili primerjamo z mesečnimi oziroma letnimi železniškimi vozovnicami.
Nemški avtomobilski klub ADAC je izračunal, da se Nemčiji, kjer cene niso regulirane in prihaja do razlik med posameznimi črpalkami, iskanje cenejših črpalk kljub višjim cenam goriva ne splača. Gorivo namreč tvori le majhen delež stroškov uporabe avtomobila. Tudi pri ADAC-u so cene goriva primerjali s cenami marca pred enim letom in ugotovili, da so stroški goriva tudi po občutnih podražitvah v primerjavi z vsemi stroški presenetljivo nizki. Če denimo liter bencina E10 stane 2,2 evra, avtomobil pa porabi 5,5 litra na sto kilometrov in na leto prevozi 12.000 kilometrov, v štirih letih voznik za gorivo porabi 67,2 centa na kilometer. Ob upoštevanju cene pred enim letom, ko je bencin stal 1,45 evra, enako izračunani stroški na kilometer znesejo 63,1 centa. Razlika torej znaša 4,1 centa na kilometer oziroma dobrih šest odstotkov. Pri ADAC-u so zapisali, da te stroške v skupnem seštevku stroškov uporabe zasenčijo že padanje vrednosti avtomobila, prav tako pa tudi zavarovanja, servisi, pranje avtomobila in obraba gum.
Za primerjavo smo vzeli dva avtomobila, dve različici pri nas precej priljubljenega volkswagna golfa z enako močjo 110 kilovatov oziroma 150 'konjev' in ročnim menjalnikom. Prvi je opremljen s turbobencinskim štirivaljnikom 1,5 TSI, ki uradno porabi 5,3 litra bencina na sto kilometrov, drugi pa s turbodizelskim motorjem 2,0 TDI, ki na sto kilometrov uradno porabi 4 litre dizla.
Od 300 do 900 evrov
Za oba avtomobila smo glede na razdaljo med kraji, ki jo je pokazal spletni iskalnik Via Michelin, izračunali strošek dnevne, mesečne in letne uporabe avtomobila, z upoštevanjem dnevne vožnje v obe smeri. Pri vsakem mesecu smo upoštevali povprečno število 20 delovnih dni in jih za letno porabo seveda zmnožili z 12.
In za koliko se je pravzaprav od 19. marca 2021, tedaj sta se po daljšem času obe gorivi ponovno občutneje podražili, do 15. marca 2022, ko so spet začele veljati regulirane cene, podražilo gorivo? 19. marca 2021 je liter 95-oktanskega bencina pri nas stal 1,19 evra, liter dizla pa 1,21 evra, 15. marca pa je 95-oktanski bencin stal 1,503 evra, dizel pa 1,541 evra. Bencin je torej danes glede na približno enak čas pred dobrim letom dražji za 0,313 evra, dizel pa za 0,331 evra.
Če se torej nekdo v Ljubljano vsak dan na delo z bencinskim golfom vozi iz Borovnice ali Kamnika, ki sta od Ljubljane enako oddaljena, ga vožnja na mesec namesto 60 stane 76 evrov, kar je 16 evrov več. V enem letu pa razlika že znese dobrih 299 evrov. Seveda se stroški s prevoženimi kilometri povečujejo in če bi se denimo na delo v Ljubljano vsak dan vozili iz Maribora, kar se tudi dogaja, je razlika med ceno marca lani in marca letos v primeru bencinskega golfa na mesec že dobrih 70, na leto pa več kot 850 evrov.
Je morda že čas za prehod na javni promet?
Glede na to, koliko denarja letno porabimo za stroške prevoza na delo, bi se lahko vprašali, če je morebiti uporaba vlaka kot javnega prevoznega sredstva morda že smiselna. Primerjava med stroški za bencin in dizel in mesečno oziroma letno vozovnico za vlak kaže, da je, vsaj s cenovnega vidika same vožnje, lahko prevoz z vlakom iz marsikaterega kraja občutno cenejši. A ne v vsakem primeru, večja pa je razlika, če potnik kupi letno vozovnico.
Seveda pa pri tem nismo upoštevali stroškov ljubljanskega mestnega prometa ali drugega prevoza do delovnega mesta v Ljubljani, po eni strani, po drugi strani pa tudi ne dejstva, da bo lastnik avtomobila nekaj dodatnega denarja gotovo porabil za parkiranje in avtocestno vinjeto. Vsekakor pa je v vsakem primeru treba imeti avtomobil, saj se bo tudi uporabnik javnega prevoza moral nekako pripeljati na postajo v domačem kraju, torej se lastništvu avtomobila in z njim povezanim stroškom najverjetneje ne bo mogoče izogniti.
Poleg tega pa gre za udobje, ki je v Sloveniji zelo odvisno tudi od tega, od kod se vozimo. Če denimo živite v Kranju, Borovnici, Trbovljah ali Celju, ste z vlakom v Ljubljani lahko razmeroma hitro, če pa se denimo vozite iz Kamnika, Novega mesta ali Kočevja, pa za uporabo vlaka potrebujete že bolj trdne argumente od zgolj stroškovnega. Upoštevati je namreč treba še čas, ki ga za pot rabite z javnim prevozom, in vozni red.
Morda je cas za decentralizacijo
Glede vašega argumenta pri času javnega prevoza zadeva tudi ne zdrži logične presoje: čas na vlaku lahko koristno uporabiš tako …
In Golf je Golf, tisti ki potujejo iz Maribora v Ljubljano se dostikrat peljejo v večjih avtih od Golfa, tako …