Na prvi pogled bi rekli, da tretja generacijo kiinega enoprostorca cilja na čustva kupcev, a smo, ko smo se vanj namestili in ga preizkusili, mnenje omilili. Carens je namenjen družinskim ljudem, ki cenijo prostorno notranjost in korektnost.

Beli labod

Foto: Gregor Prebil Kia carens Carens je v primerjavi s svojim manj uglednim predhodnikom "beli labod". Če sodimo po dizajnu drugih družinskih modelov, je bilo to za pričakovati. Schreyer je enoprostorcu namenil hišni videz s prepoznavno tigrovo masko in žarometi v serijski LED-tehniki, za doplačilo zmernih 950 evrov so na voljo ksenonski žarometi, kar je dobra naložba, če boste imeli avtomobil pri hiši več let. Bok zaznamujejo visoke linije, tudi vodoravne zadnje luči so opremili z LED-tehnologijo (opcija) in kromom, zadek pa zasnovali tako, da je nakladalni rob
pohvalno nizek, nakladalna odprtina pa široka.

Že krom bi razblinil dolgočasnost

Znotraj so materiali dobri, vse je dobro sestavljeno, "prepiha" med komponentami ni. Nekoliko razočara dizajn, ki ne sovpada z zunanjim videzom vozila. Črnine je preveč, pa čeprav je plastika na otip mehka. Že če bi nekaj kroma od zunaj prenesli v potniško kabino, bi bilo dovolj, da bi razbili dolgočasnost.

Foto: Gregor Prebil Kia carens Osrednji ekran na dotik je (pre)majhen. V citroënu C4 picasso je manjši od dveh ekranov enkrat večji od carensovega. Za dotikanje ekrana so bolj primerni ženski prstki, kot prsti na moški roki. Tudi grafika klimatske naprave na rdečem ozadju ne sledi zadnjim trendom v avtomobilski industriji.

Gumbov veliko, a na dosegu roke

Po drugi strani bo ureditev potovalnega prostora všeč racionalnim voznikom in potnikom. Hvalimo ergonomijo. S kombinacijo številnih, a preglednih stikal na volanskem obroču in velikih gumbov na armaturni plošči se bodo hitro spoprijateljili tudi tehnike manj vešči vozniki. Preglednost je pisana na kožo starejšim voznikom, saj se tudi sedi pregledno, dovolj velike so vse steklene površine.

Prostornost je ključ do kupcev v tem razredu vozil, in to carensu ne moremo zanikati. A stebriček so pomaknili naprej pred prednja kolesa in medosno razdaljo raztegnili za pet centimetrov, s tem pa omogočili še več prostora za noge potnikov. Sedeža spredaj sta dovolj velika in udobna tudi, ko sedimo več ur v vozilu. Zadaj so trije ločeni sedeži, sredinski je nekoliko ožji in se, ko ga poklopimo, spremeni v mizico z odlagališči za pijačo. Vsak sedež je vzdolžno pomičen, možno je celo spreminjati hrbtni naklon, pa čeprav med vožnjo v prid varnosti to ni najbolj koristno početje. Zadnje klopi se na žalost ne da podreti s potegom za ročico iz prtljažnika, kar je danes že skoraj standard.

Foto: Gregor Prebil Kia carens V hrbtiščih prednjih sedežev bi lahko bili poleg mrežastih predalov tudi zložljivi plastični mizici. Uporabnost povečujejo številna dovolj velika odlagalna mesta in predali.

Prevažate lahko tudi predmete daljše od dveh metrov

Prtljažnik v klasični konfiguraciji meri 536 litrov, ko imamo v ravno dno zložene vse sedeže, največ 1.694 litrov. V carensu lahko prevažamo predmete do dolžine dobrih dveh metrov, saj se hrbtni del prednjega sopotnikovega sedeža poklopi. Prtljažnik je dobro obdelan in ima vdelana dva predala v dvojnem dnu, eden je namenjen roloju, ki pa ni dovolj trden.

Vozne lastnosti so povsem korektne, a ne posebej zanimive. Prestavna ročica šeststopenjskega menjalnika je postavljena na pravo mesto. Delo zelo dobro opravlja tudi krmilni mehanizem, ki je odziven in ponuja korektne informacije izpod koles. Volan je tako kot sedeža ogrevan, kar ni novost, morda bo komu to pozimi všeč, nam je to odvečen dodatek in še ena stvar, ki se lahko pokvari.

Na avtocesti prehitro v visokih vrtljajih

1,7-litrski turbodizelski agregat je po naši oceni boljša izbira od 1.200 evrov cenejšega bencinskega 1,6-litrskega motorja, ki je po naših izkušnjah z drugimi družinskimi modeli nekoliko len, predvsem v nizkih vrtljajih.

Dizel z najvišjim navorom razpolaga že skoraj od samega starta, kar pomeni, da se z mesta v tek požene odločno. Na žalost je 85-kilovatni motor (naročiti je moč tudi različico s 100
kilovati moči) premalo prožen in se hitro zavrti v visoke vrtljaje, kar pomeni veliko pretikanja, na avtocesti pa tudi pri 130 km/h ni med najtišjimi. Če se v službo vozite iz podeželja v mesto boste z njim brez težav porabili 5,5 litra plinskega olja na 100 kilometrov poti, ob dinamični vožnji v visokih vrtljajih na avtocesti, ali pa v mestih, lahko slednja poskoči za dva litra.