Avti za mnoge niso le potrošni material in sredstvo premikanja, temveč predvsem ohranjen dokaz o tehničnih dosežkih neke dobe. Zato obstaja posebna kategorija, imenovani starodobniki. Zakon o motornih vozilih pravi: "Starodobnik je vozilo, ki je bilo izdelano pred 30 leti ali več in je ohranjeno ter tehnično vzdrževano tako, da je skladno z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko ter se zaradi svojega zgodovinskega in tehničnega pomena ne uporablja za vsakodnevne prevoze."
Mednarodna organizacija starodobnih vozil - FIVA označuje štiri različne razrede starodobnikov glede na ohranjeno stanje. Bistvo pa je, da je mora biti ohranjeno in vzdrževano ter v voznem stanju, primerno za vožnjo po javnih cestah, po že izvedenih morebitnih restavratorskih posegih.
V Sloveniji sta za ocenjevanje in podeljevanje statusa pooblaščeni dve organizaciji, Zveza SVZ in SVAMZ.
Status starodobnika prinaša s seboj tudi številne olajšave: vozilo je oproščeno davka na motorna vozila, lastnik plača le 20 odstotkov letne dajatve za uporabo vozil v prometu, prilagojeni so tudi zavarovalni paketi.
Starodobniki so v zadnjih letih postali tudi velikanski posel, evropski trg z njimi je zelo razvit. Samo v Nemčiji nosi eno od dveh registrskih oznak skoraj 600 tisoč starodobnikov, poroča Automobilwoche.
Izbor modelov, ki so se letos pridružili starodobnikom:
VW golf III
Da, tako hitro beži čas, da je zdaj do statusa upravičena že tretja generacija golfa, predstavljena v letu osamosvojitve Slovenije. Bil je bolj zaobljen od predhodnika, z večjim poudarkom na notranjem udobju in novih tehnologijah, prvič smo se v njem srečali z varnostnimi blazinami, kasneje tudi s sistemom ABS. Poleg TDI motorja, ki je bil znanilec kasnejšega dizelskega vala vozil, je bila še ena novost znameniti motor VR6, tehnični dragulj sam po sebi. Obstajali sta tudi dve različici GTI. Malo znano dejstvo je, da so v Wolfsburg izdelali tudi 250 povsem električnih golfov tretje generacije z dosegom 50 km.
Golf III je leta 1992 kot prvi Volkswagen sploh postal Evropski avto leta. Prvi karavanski golf je sledil leta 1993, še leto kasneje kabriolet. Podjetje Ardi, ki sistematično zbira in obdeluje podatke o registracijah vozil v Sloveniji, navaja, da je registriranih še 515 golfov letnika 1991. Vendar so verjetno številni še starejše 2. generacije, izdelani v bosanski tovarni TAS, kjer bi morali izdelovati tudi tretjo generacijo, a je načrte preprečila vojna. Že golfa letnik 1992 je namreč v bazah registracij manj kot 200. Golfa III so izdelovali do leta 1998.
Mercedes-benz razred S (W140)
"Debeluh" - izraz, ki pove vse. Oglaševali so ga kot najboljši avto na svetu, a se je moral navkljub tehnični naprednosti ta več kot dva metra široki in krepko prek pet metrov dolgi prestižni "benz" boriti predvsem s kritikami o preobilnem videzu. Da je bila masa hud problem, priča dejstvo, da je pri nekaterih z dodatno opremo preveč naloženih primerkih že morebitni četrti potnik presegel skupno dovoljeno maso vozila! Na drugi strani pa je največji mercedes svoje dobe uvedel danes nepogrešljivi sistem stabilnosti ESC, glasovno upravljanje, parkirne senzorje ... Še ena zanimivost - to je bil prvi protokolarni avto prvega slovenskega predsednika Milana Kučana in po znanih podatkih edini, na katerem je bila kdajkoli nameščena edinstvena slovenska predsedniška registrska tablica. Med najbolj iskanimi primerki danes so tisti z V12 motorjem. Statistika Ardija nima zabeleženega registriranega primerka te generacije pred letom 1993.
Opel astra F
Astra je bila neposredni konkurent golfu, zato so jo pri Oplu lansirali neposredno po predstavitvi novega golfa v drugi polovici leta. Prva astra je nasledila model kadett, ki so ga tako kot golfa izdelovali tudi v takratni republiki BiH. Čeprav je bil na zunaj nov avto z nekaterimi zanimivimi dodatki (merilnik zunanje temperature v tem razredu je bila še redkost), pa je bila astra tehnično v marsičem narejena še na osnovi kadetta. Tudi zato je cena na trgu rabljenih nižja od golfa. Letnik 1991 z registracijo je v bazi Ardi le pet avtov, precej številčnejši pa so naslednji letniki.
Seat toledo
Španska limuzina prve generacije je bila rojena pred 30 leti kot prvi seat, ki je bil popolnoma razvit pod novim lastnikom Volkswagnom. Bil je izdelan še na platformi golfa II in je bil torej bližnji sorodnik takratnega modela VW jetta. Pri nas je bil v 90-letih kar pogost, a jih je do danes ostala le še peščica iz prve generacije.
Audi 80 (B4)
Gre za četrto in hkrati zadnjo generacijo audija z oznako 80 pred spremembo imena v A4. Bil je to zelo čislan audi, saj je imel lahko vgrajen šestvaljni motor, nekateri motorji so se kombinirali s quattro pogonom, tu pa je bil seveda tudi za takratne čase zmogljivi TDI motor. Ena od značilnosti je bila tudi precejšnja notranja prostornost avta. Iz leta 1991 je v Sloveniji registriranih še okoli sto audijev 80, precej jih je še tudi iz sledečih let.
Porsche 968
Posebna omemba za tega tehničnega posebneža. 968 je bil zadnji iz takratne serije Porschejevih modelov s spredaj vgrajenim vodno hlajenim motorjem, ki jo je začel 924. Novinec (kupe in kabriolet) je imel zelo zmogljivi štirivaljnik s kar tremi litri prostornine in na zadnjo os nameščen šeststopenjski ročni menjalnik. Na razpolago je bil že tudi avtomatski športni menjalnik. 968 je bil vstopni model v ponudbi Porscheja, ki je bil takrat v hudi krizi in je potreboval pragmatične rešitve, zato so ga delno naredili na osnovi modela 944, tudi notranjost je praktično identična. Avto je imel za takratne čase ogromnih 176 kW (240 KM), do 100 km/h je pospešil v okoli 6,5 sekunde. V štirih letih so jih izdelali le malo, zato so cene za ohranjene primerke visoke. Dva sta registrirana tudi v Sloveniji.
Volvo 850
Znameniti oglati šved, ki je znamki prinesel preporod s prodajnega in tehničnega vidika, je star že 30 let! Le kdo ne pozna ozkih pokončnih prtljažnih luči pri dve leti mlajšemu karavanu, po katerih so se v prihodnjih letih zgledovale številne znamke? Vodilni v Volvu so takrat ogromno tvegali, saj je bil razvoj izredno drag in bi neuspeh gotovo potopil znamko. Model 850 je bil prvi veliki volvo s prednjim pogonom, prečno umeščenimi petvaljnim motorji, novo zasnovo vpetja zadnje osi, ki je delno samokrmiljena, inovativno zaščito proti stranskim trkom ... Imel je tudi samoprilegajoče prednje varnostne pasove, posebnost je bil otroški sedež, vgrajen v zadnji sredinski naslon za roke. Bil je tudi prvi avto masovne proizvodnje s stranskimi zračnimi blazinami (opcija v prihodnjih letih).
Predvsem so znani njegovi modularni bencinski petvaljniki iz aluminija in z značilnim zvokom, iz katerih izhaja tudi "rumena raketa", skoraj v hipu razprodan model T5-R s takrat za družinsko limuzino oziroma karavana nenavadnimi 177 kW (240 KM). Pri razvoju tega jim je pomagal Porsche. Pri nekaterih motorjih je bil prvič pri znamki na voljo tudi štirikolesni pogon, ki je bil kasneje podlaga za "terensko" različico cross country. Volvo 850 je prejel številne mednarodne nagrade, v sredini 90. ih let pa je bil uspešen tudi na različnih evropskih dirkah turistične serije. Volvo 850 je bil prodajna uspešnica po vsem svetu, leta 1997 so ga prenovili in mu nadeli ime S70/V70. Po Sloveniji se jih danes vozi le še malo.
Še nekaj vrednih omembe
Med ostalimi modeli avtov, ki letos praznujejo že 30 let, velja omeniti še: hyundai pony, mitsubishi 3000 GT, peugeot 106, mazda RX-7, renault espace (2. generacija), renault 19 cabriolet, škoda forman, toyota corolla (sedma generacija), volkswagen passat VR6 in corrado VR6, bugatti EB 110, BMW 5 touring (E34) ...