Evropska komisija bi morala določiti datum prepovedi prodaje novih bencinskih in dizelskih avtomobilov po vsej Evropski uniji, da bi prometni sektor uskladila s podnebnimi cilji, je v sredo sporočilo devet držav članic EU, med katerimi pa ni Slovenije, ki je leta 2017 med prvimi sprejela strategijo, da bo do leta 2030 prepovedal prodajo vozil z bencinskim ali dizelskim motorjem.
Koalicija devetih držav pod vodstvom Danske in Nizozemske je Evropski komisiji poslala pisni predlog, v katerem je pozvala k ambiciozni politiki EU s ciljem spopadanje s toplogrednimi plini v EU, saj jih kar četrtino ustvari promet.
Pozvali so k določitvi datuma postopne opustitve prodaje novih bencinskih in dizelskih avtomobilov in dostavnih vozil v EU, s čimer bi pospešili prehod na vozila brez emisij.
Električni avtomobili potrebujejo pospešek v prodaji
"Pospešiti moramo zeleni prehod cestnega prometa. To je treba storiti zdaj, ko zakonodajalci pošiljajo jasne signale proizvajalcem avtomobilov in potrošnikom po vsej EU," je dejal danski minister za okolje Dan Jorgensen.
Države, ki so se pridružile Danski in Nizozemski, so še Avstrija, Belgija, Grčija, Irska, Litva, Luksemburg in Malta. Slovenije ni v koaliciji, čeprav je Vlada Republike Slovenije leta 2017 potrdila strategijo o alternativnih gorivih v prometnem sektorju, ki med drugim predvideva, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim zgorevanjem na bencin ali dizel. Strategija namreč v ospredje postavlja električna in hibridna vozila ter vozila na okolju prijaznejša fosilna fosilna goriva.
Slovenija zaostaja
A se je izkazalo, da je Slovenija že takoj zaostala za načrti. Na Ministrstvu za infrastrukturo so na začetku letošnjega leta odgovorili, da je zakonodaja na področju vozil odvisna od zakonodajnega okvirja Evropske unije. Za zdaj ne kaže, da se bo do leta 2030 zares zgodilo, da bi v Sloveniji ukinili prodajo vozil z bencinskimi in dizelskimi motorji, a so na ministrstvu prepričani, da bo na naših cestah kljub manjšim subvencijam letos rast števila električnih vozil med 60 in 80 odstotki.
"Pri pregledu doseganja ciljev skladno s Strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji je razvidno, da dejansko stanje, predvsem na področju vozil, močno zaostaja za predvidenimi ciljnimi vrednostmi iz Strategije," so nam odgovorili na ministrstvu, kjer vzroke za odstopanje vidijo v več vidikih. Prvi je na strani industrije, ki s proizvodnjo ne sledi velikemu povpraševanju, kar se kaže v dolgih dobavnih rokih. Drugi razlog je tudi v kupni moči prebivalstva, saj so avtomobili na alternativna goriva veliko dražji in zato težje dosegljivi prebivalcem z nižjimi prihodki. Delno predstavlja oviro tudi pomanjkanje oskrbovalne infrastrukture, predvsem za stisnjen in utekočinjen zemeljski plin ter vodik, ter nezmožnost polnjenja e-vozil v večstanovanjskih zgradbah, predvsem v mestih. V prihodnje je predvidena revizija Strategije in pripadajočega akcijskega programa, da se ukrepi in cilji prilagodijo realnim izvedbenim možnostim ter zahtevam revidirane oz. nove evropske direktive o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva.
Nujna je sprememba zakonodaje
Evropska komisija bo v okviru svežnja politik junija predlagala še strožje standarde CO2 za nove avtomobile v Evropi, katerih cilj je doseči, da se do leta 2030 neto emisije toplogrednih plinov v EU zmanjšajo za vsaj 55 % v primerjavi z letom 1990, s končnim ciljem leta 2050 podnebno nevtralno gospodarstvo z ničelnimi neto emisijami toplogrednih plinov. Ta cilj je v središču evropskega zelenega dogovora in v skladu z zavezanostjo EU globalnim podnebnim ukrepom v okviru Pariškega sporazuma.
Trenutne standarde za CO2 je treba "znatno okrepiti", EU pa mora okrepiti infrastrukturo za polnjenje vozil brez emisij, so prepričani v koaliciji držav.
Prav tako pozivajo k spremembi zakonodaje EU na način, da bodo države lahko sprejele nacionalne ukrepe za postopno opuščanje prodaje novih bencinskih in dizelskih avtomobilov.
Proizvajalci že sporočili dan D
Številni proizvajalci avtomobilov so že določili časovni razpored za prehod na povsem električna vozila. V zadnjem mesecu je s strani švedskega proizvajalca avtomobilov Volvo prišla novica, da bo do leta 2030 ponujal zgolj še električna vozila, pri Ford Motor Co pa so sporočili, da bodo vsi njihovi avtomobili, prodani v Evropi, do istega datuma prav tako le električni.
Vlada Združenega kraljestva se je že zavezala, da bo leta 2030 prepovedala prodajo novih bencinskih in dizelskih avtomobilov in dostavnih vozil.
Prodaja električnih in priključnih hibridnih avtomobilov v EU se je leta 2020 skoraj potrojila na več kot milijon vozil na leto, kar predstavlja več kot 10 % celotne prodaje novih vozil v EU.
Leta 2020 je bilo sicer po podatkih Sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije pri nas prodanih 1634 100-odstotno električnih vozil, kar je skoraj 1000 več kot leta 2019. Kako bo na prodajo električnih vozil vplivalo dejstvo, da je bila državna pomoč še v začetku leta 2019 7.500 evrov na električno vozilo, med letom pa se je pomoč najprej znižala na 6.000 evrov, zdaj pa na 4.500 evrov, bodo pokazali že prihodnji meseci. December 2020 je bil sicer najboljši po prodaji električnih vozil, prodali so jih 230, v januarju in februarju letos pa je bilo skupaj registriranih manj kot 170 100-odstotno električnih avtomobilov.
Mnogo koristneje bi bilo, da začnejo proizvajati tovorne ladje in turistične križarke na elektriko.
10 let pred tako odločitvijo bi se morali predstavniki ljudstva (vsa politika) voziti z električnimi vozili. 5 let pred tem, …
Meni s ezdi vse povsem preprosto okoli elektr. avtomobilov. Pobudnikom tega projekta sporočam samo eno; ko bo elektrificirano vozilo dosegljivo …