Zavod za gradbeništvo je pred dvema letoma za evropsko združenje proizvajalcev vozil ACEA spisal študijo o težkih tovornih vozilih in načinu nadzora nad pretežkimi. V njej je navedel nekaj konkretnih ugotovitev.

Slovenija je za Litvo druga država v EU po deležu mednarodnega tovornega prometa na cestah (88 odstotkov), ta tranzitni promet pa v največji meri sestavljajo težki tovornjaki, ki naj bi tehtali do 40 ton. Realnost je drugačna, podatki iz merilnih postaj po Sloveniji iz leta 2013 so pokazali, da se po cestah v povprečju kar 15 odstotkov tovornih vozil vozi preobteženih. Povprečna preobtežitev je sicer okoli 15 odstotkov, a obstoječe merilne naprave so zabeležile celo 67-odstotno preobremenitev nekega tovornjaka nad njegovo dovoljeno skupno maso. 

Pri tem študija opozorja tudi na napačno prerazporeditev tovora na prikolicah, saj v primeru polpriklopnika tovor, ki je naložen preveč naprej, preobtežuje drugo, pogonsko os tipičnega dvoosnega vlačilca, s tem pa je negativen vpliv na cestno infrastrukturo zelo obremenilen.

Na avtocestah so povprečne preobremenitve nižje, tudi napak pri razporeditvi tovora je manj.

Trenutno se preobtežitev splača

Trenutno se prevoznikom zelo splača preobtežiti tovornjak - 10 odstotkov višja masa pomeni ravno toliko višji dobiček. Kazni so sicer visoke, a po drugi strani je možnost, da bi pretežek tovornjak odkrili, danes zelo majhna, tudi v primeru nadzora pa se kazen hitro “izplača”.

Strožje obravnavanje problematike preveč natovorjenih vozil na cestah je že pred nekaj leti predvidila uredba Evropske komisije, v slovenski pravni red pa jo bodo vnesle spremembe zakona o cestah, ki naj bi stopil v veljavo še letos. Predlog omenjenega zakona določa, da naj bi do 27. maja 2021 država vzpostavila sistem samodejnega prepoznavanja vozil, ki same ali skupaj s tovorom presegajo dovoljene mase, predpisane za posamezno vrsto vozil.

Senzorji lahko na cesti ali v vozilih

Kako natančno naj bi deloval nadzorni sistem, v tem trenutku še ni jasno. Osnutek zakona v grobem predvideva naprave, ki bodo samostojno pridobivali podatke o masah vozil s senzorji, ki bodo vgrajeni “na, ob ali v vozišče državne ceste oziroma cestno telo, ali z napravami, nameščenimi na vozila.”

V največji meri bo zelo verjetno uporabljena tako imenovana WIM tehnologija merjenja vozil med vožnjo, ko bodo občutljivi senzorji v indukcijskih zankah ali ploščah na cesti zaznavali tip vozila in število osi ter obtežitev. Hkrati bo verjetno kamera snemala registrske tablice kršiteljev. Gre za zelo zanesljivo tehnologijo, na natančnost katere pa vseeno lahko vpliva vrsta zunanjih dejavnikov, tudi hitrost vozil in stanje cestne površine. Slovenska študija navaja, da en tak sistem stane med 15 in 25 tisoč evri, za njegovo montažo pa bo v skladu s predlogom zakona odgovoren upravljalec ceste - za avtoceste Dars, za državne ceste pa Direkcija za infrastrukturo.

Tista vozila, ki bodo imela verificirane senzorje kar vgrajene, bodo morala biti registrirana v Sloveniji. Nekatere znamke tovornjakov namreč že sedaj uporabljajo senzorje za maso zaradi sprotnega prilagajanja delovanja menjalnika in motorja.

Pridobljeni podatki bodo v primeru kršitve dokaz, na podlagi katerega bo policija ali redarstvo pisalo kazni, a v tem primeru bo morala biti naprava ustrezno umerjena s strani Urada za meroslovje.

Hudi kršitelji tvegajo hude sankcije

Dodatna novost, ki jo predvideva nov pristop do preobteženih vozil, pa je načrtno vseevropsko zbiranje podatkov. Slovenija bo morala namreč podatke o meritvah in kršiteljih tako kot ostale države redno posredovati Evropski komisiji, s čimer bo dokazovala, da izvaja predpisano redno kontrolo. Že sedaj se sicer v centralni evropski register sporočajo “najresnejše” ugotovljene kršitve, po uveljavitvi novosti pa se bosta sporočali tudi kategoriji “zelo resnih” in “resnih” kršitev.

"Na podlagi podatkov o vseh kršitvah prevoznikov bo omogočena izguba dobrega ugleda ter s tem prevozniške licence [Evropske] Skupnosti, s čimer bo cestnim prevoznikom, ki so resni kršitelji predpisov, onemogočena nadaljnja prisotnost na trgu cestnih prevozov," pojasnjujejo na Ministrstvu za infrastrukturo vzvod, ki naj bi samodiscipliniral prevoznike.

Predpisane globe bodo sicer ostale znotraj zdaj veljavnih okvirov, kar pomeni med 200 in 900 evri kazni za voznika, osebo, ki je nalagala, ter naročnika. Ker se prekoračitev meri v odstotkih in ne v kilogramih, je teoretično povsem mogoče, da bi zaradi prenaloženosti visoko kazen plačal tudi voznik avtomobila s prikolico.

Za pravne osebe in sp-je bodo kazni med 600 in 3.000 evri, je zapisano v osnutku spremenjenega zakona o cestah.

andrej.leban@zurnal24.si