Od ponedeljka, 21. decembra začenja veljati pomemben del novega Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah. Med številnimi novostmi se ena posebej nanaša na avtomobile: "Vsakršni avtomobilski radijski sprejemniki, vgrajeni v nov avtomobil kategorije M1, ki je dostopen na trgu Unije za prodajo ali najem od 21. decembra 2020, vsebuje sprejemnik, ki omogoča sprejemanje in reproduciranje vsaj radijske storitve, ki se zagotavljajo prek digitalne prizemne radiodifuzije."
Povedano preprosto, po novem mora biti DAB+ radijski sprejemnik v avto na evropskem trgu vgrajen serijsko, če ima tudi internetnega, toliko bolje. Prodajalci avtov vam v skladu z direktivo ne bodo več smeli prodajati DAB+ sprejemnika kot dodatno opremo ali v sklopu raznih paketov in popustov. DAB+ je torej izenačen s takšnimi obveznimi sistemi, kot so ABS, ESC, TPMS in drugi. Edina možnost za nov avto brez DAB+ je, da v svoji osnovni različici sploh nima vgrajenega radijskega sprejemnika, česar pa v praksi ne kupi nihče.
Direktiva velja za vse nove avtomobile in ne le za tiste, ki bodo dobili tipsko homologacijo modela po omenjenem datumu. Kot je razumeti direktivo, velja torej tudi za avte iz zaloge. Ob nakupu novega avta se morajo kupci prepričati, da je DAB+ radio že vgrajen, saj je naknadna vgradnja draga.
Naša vlada na zaščito državljanov ... pozabila
Čeprav direktiva velja že od leta 2018 in je dala državam članicam čas za prenos zgornjega besedila v njihove pravne rede kar dve leti, pa niti prejšnja niti zdajšnja vlada tega nista storili. V Sloveniji bo torej za razliko od drugod v EU še najmanj pol leta mogoče prodajati avte brez DAB+.
Kje se je zapletlo, če pa je bila vlada vmes celo večkrat opomnjena, naj pravočasno ukrepa? Namesto da bi naše oblasti ustrezno dopolnile obstoječo zakonodajo, je pristojno ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi Boštjan Koritnik, vztrajalo, da bo novost vpisana v novi Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2). Vendar se je optimistična časovnica glede sprejemanje zakona, ki hkrati prinaša še številne druge občutljive novosti s področja telekomunikacij, močno zavlekla.
Ministrstvo je zdaj za Žurnal24 pojasnilo: "Javna obravnava o osnutku predloga se je zaključila konec oktobra. Na Ministrstvu za javno upravo trenutno preučujemo prejete pripombe in pripravljamo gradivo za medresorsko usklajevanje. Sprejem zakona v Državnem zboru je predviden do konca prvega polletja 2021."
Kar seveda ni nujno.
Svet za radiodifuzijo neuspešno predlagal hiter prenos
Pri Svetu za radiodifuzijo, ki je kot neodvisno strokovno telo pristojno za spremljanje, predlaganje in v nekaterih primerih tudi podajanja soglasij glede izvajanja zakonov o medijih, elektronskih komunikacijah, RTV in o avdiovizualnih medijskih storitvah, pravijo, da so se v preteklosti že večkrat zavzeli za hiter prenos direktive, "morda tudi s hitro spremembo vsebinsko nezahtevne zakonodaje, ki ne bo čakala na sprejem vsebinsko sicer kompleksnega zakona."
Njihovega mnenja ministrstvo ni upoštevalo.
Avtomobilisti tokrat rešili Slovence - ker se jim bolj izplača
Kaj se bo torej zgodilo v ponedeljek, 21. decembra? Slovenski potrošniki se imajo relativni majhnosti našega trga zahvaliti, da so tisto, kar bi morala opraviti naša vlada, uredili kar proizvajalci avtomobilov. Znamke so se namreč v največji meri že prilagodile na vseevropsko novost in zato skoraj ni mogoče naleteti na nov model avta, pri katerem DAB+ ne bi bil že serijski, pa čeprav je bila ta lastnost vsaj pri cenovno nižjih modelih še kakšno leto nazaj skoraj gotovo doplačljiva. To nam je potrdil tudi Rok Istenič iz podjetja Renault Slovenija, ki je pojasnil, da se proizvajalcem pri velikoserijski proizvodnji preprosto ne izplača delati razlik za manjše trge in izključevati iz infozabavnih sistemov takšno relativno preprosto stvar, kot je DAB+ sprejemnik.
Hiter pregled po cenikih najbolj prodajanih avtov v Sloveniji je potrdil, da je DAB+ postal serijska oprema. Smo pa pri eni od znamk vendarle naleteli tudi na cenik modela, kjer je treba takšen sprejemnik brez izjeme in ne glede na stopnjo opreme še vedno doplačati 160 evrov. Glede na počasnost naše vlade bodo njihovi trgovci ta znesek lahko zahtevali še nekaj časa.
Kakšne so sploh prednosti DAB+
DAB+ bo poleg internetnega radia prej ali slej postal edina možnost sprejemanja radijskega signala tako v avtih kot na stacionarnih sprejemnikih. Ena najbolj pomembnih prednosti je, da zaradi zasičenosti frekvenc za klasično FM prizemno oddajanje omogoča dodajanje novih radijskih postaj. Za uporabnike je dodana vrednost boljša kakovost radijskega signala, ki je manj dovzeten za različne interference.
S potrebnimi tehničnimi prilagoditvami DAB+ omogoča sprejemanje večjega števila postaj tam, kamor klasični radio brez dragih dodatkov ne seže, na primer v predorih. Dars že testira novo tehnologijo v predoru pod Šentvidom. Prav tako DAB+ signal omogoča prenašanje precej bolj razširjenega nabora tekstovnih in slikovnih sporočil na zaslon sprejemnika.
V Sloveniji smo prvo DAB+ omrežje oddajnikov zagnali šele leta 2016, ki pa se je od takrat že zapolnilo z radijskimi programi. Leto 2020 bo obveljalo kot naslednja prelomnica, saj sta začeli aprila (R3) in nato še oktobra (R2) delovati dve dodatni omrežji, ki sta za razliko od R1 bolj regionalno usmerjeni.
Skupno je pri nas 24 programov za oddajanje v digitalni DAB+ tehniki, kažejo podatki na spletni strani Digitalniradio.si. Na začetku leta 2021 naj bi v DAB+ tehniki oddajalo že 34 slovenskih radijskih programov.
Dlje kot bo deloval FM, slabša bo pluralnost
Precejšnje prednosti DAB+ prinaša tudi radijskim postajam, saj je oddajanje v digitalni tehniki cenejše in energijsko manj potratno kot pa v FM. Zato sploh ni vprašanje, ali bomo tudi pri nas FM oddajnike ugasnili, temveč kdaj.
Norveška je na podlagi dolgoletnih izkušenj že prenehala oddajati v tehnologiji FM, kmalu ji bo sledila Švica in dežela Južna Tirolska, več držav je že ali pa bo kmalu napovedalo podobne korake. Slovenije še ni med njimi kljub prizadevanjem Sveta za radiodifuzijo, ki je že pred leti predlagal, da bi to storili na simbolični datum 22. 2. 2022.
"Ne glede na mnenje Sveta za radiodifuzijo trenutno ni videti, da temu sledijo tudi ostali pristojni organi," nam je pojasnil njegov predsednik Aleš Lipičnik. "Obstoječi predlog ZEKom-2 ne predvideva izklopa FM tehnologije, enako velja za druge strateške dokumente. Izklapljanja FM oddajnikov tako trenutno ni pričakovati. Svet se prav zaradi povečanja stroškov oddajanja boji, da utegne dolgotrajno prehodno obdobje, v katerem bodo radijske postaje prisiljene financirati oba načina oddajanja svojih programov, dodatno izčrpati že tako finančno šibke manjše izdajatelje radijskih programov. To bi posledično lahko vodilo stran od enega temeljnih ciljev, ohranjanju pluralnosti v tem delu medijskega prostora."
To je novica, brez veze, preveč vas je...
www︎.︎FideLizy︆.︆net - odličen prrojekt za odrrasle, ki želijo najti parrtnerja za seks
pa se bomo spet utapljali v smeteh. briga me 100 radijskih postaj, če pa vse oddajajo isto. Poslušajte radio Triglav …