Slovenske voznike je spravil na noge primer iz Kopra, ko je policist spisal zajetno denarno kazen, potem ko je eno izmed vozil v naselju "zasačil", da ima glede na vse okoliščine med vožnjo za 1,1 metra prekratko varnostno razdaljo, kar je časovno ustrezalo 13 stotinkam pod zakonsko predpisanima dvema sekundama. 

Generalna policijska uprava je takrat za Žurnal24 pojasnila, da bi policist glede na okoliščine lahko postopal drugače in voznika zgolj opozoril. In da bodo znova vse policiste opomnili, naj tovrstne meritve usmerijo proti dejansko nevarnim kršiteljem, predvsem na avtocestah. 

Kako pa sploh deluje naprava LTI TrueCam, ki jo policisti lahko uporabljajo tako za merjenje hitrosti kot varnostne razdalje? Slovenski policisti imajo trenutno devet takšnih naprav. Zasnovali so jo v ZDA, od klasične laserske pištole pa se razlikuje po tem, da imajo poleg oddajnika in sprejemnika laserskega žarka tudi video kamero za snemanje ali fotografiranje, pa tudi GPS sprejemnik, ki omogoča natančno lociranje naprave vsakič, ko je v uporabi. Zaradi zasnove jo je mogoče vstaviti v stacionarno radarsko škatlo, saj ima program za samodejno delovanje. 

Patentirana tehnologija poleg merjenja hitrosti omogoča tudi meritev razdalje med dvema voziloma, vendar mora pred tem uporabnik vnesti določene parametre, med drugim tudi okvirno razdaljo, znotraj kateri bo opravil meritev razdalje med vozili.

Naprava nemočna, ko v ogledalu lahko vidite hrano v zobeh sledilca

Policist s pomočjo "merka" najprej "ustreli" prvo vozilo, nato pa takoj oziroma znotraj treh sekund še sledeče. Meritev je mogoče opravljati tudi v oddaljujoča vozila. Na podlagi zaznane hitrosti in časa naprava nato izračuna, kakšna je časovna razlika in razdalja med obema voziloma ter to pokaže na zaslonu skupaj s fotografijo, kar vse lahko služi kot dokaz. Ker obe vozili meri v nos, pri prvem vozilu še avtomatsko prišteje nekaj metrov, da izračunava dejansko razliko med zadkom prvega in nosom drugega vozila. 

Naprava je zelo natančna, meritve opravi v tretjinki sekunde, sposobna je delovati navkljub (prepovedanim) motilcem signala, zagotavlja proizvajalec. A obstaja še zanimiv detajl v specifikaciji - policist ne bo mogel izmeriti varnostne razdalje, če je razdalja med voziloma manj kot štiri metre, to je za slabo dolžino avtomobila. A če nekdo pri 100 in več km/h vozi na takšen način, je zrel za presojo, če si sploh zasluži izpit.

Problem so "vinjete za prehitevalni pas"

Uroš Prudič, nekanji prometni policist, danes pa zasebni prometni svetovalec, tako kot večina inštruktorjev varne vožnje problem oziroma največjo nevarnost prekratke varnostne razdalje vidi predvsem na avtocestah, ko vozniki računajo na nekakšne izvenzemeljske sposobnosti pravočasnih in pravšnjih reakcij.

"Ena sekunda v povprečju lahko mine, še preden voznik glede na nepričakovano okoliščino pred seboj sploh začne reagirati in zavirati," pravi. "Če pa pišete SMS ali se kregate z ženo, niti pet sekund ne bo dovolj." 

V splošnem se mu zdi pravilo dveh sekund sicer smotrno, vendar bi ga morali med nadzorom policisti jemati z mero zdravega razuma in upoštevati številne okoliščine, predvsem pa ga usmeriti "proti nevarnim kršiteljem, ki denimo po avtocesti divjajo pri visoki hitrosti na le kakšnih dveh metrih razdalje do prednjih vozil."

Prudič opozarja na že samo varovalko znotraj zakona, ki pod posebnimi okoliščinami (dobre cestne razmere, vožnja v koloni) dovoljuje tudi zgolj enosekundni razmak med vozili. Nato pa so tu po njegovem še številne situacije, ki lahko privedejo do tega, da se nekomu prekratka varnostna razdalja dobesedno "obesi."

"Recimo na ljubljanski obvoznici je hitrost 110 km/h iz izkušenj takšna, da vas bodo drugi stalno prehitevali. Če se takšen voznik, ki prehiteva, nato zapelje pred vas prej kot na časovni razdalji dveh sekund in se znajdete ravno na območju meritev, boste mimogrede prejeli kazen."

Prudič pa pozna še en vidik, zakaj slovenski vozniki tako slabo spoštujemo varnostno razdaljo. "Dejstvo je, da so številni očitno kupili 'prehitevalno vinjeto'. To pomeni, da se nočejo umikati hitrejšim za seboj, slednjim pa velikokrat res ne preostane drugega, kot da se jim prilepijo na zadek in jim celo 'blendajo' z lučmi. Takšne neupravičene vožnje po levem pasu je čedalje več."

Foto: Policija Merjenje varnostne razdalje In kako bi se sam eventuelno lotil pritožbe, če bi ga naprava ujela na prekratki varnostni razdalji? Predvsem bi ga zanimalo, kje in v kakšnih prometnih okoliščinah so policisti merili. Šele na tej podlagi bi lahko ocenil, ali so ga policisti upravičeno oglobili. Nikakor pa se ne bi zanašal na to, da Pravilnik o meroslovnih napravah za potrebe policije tovrstne naprave za merjenje varnostne razdalje nominalno ne pozna. "Izračun razdalje med voziloma je stvar fizike oziroma matematike na podlagi izmerjenega časa in hitrosti."

andrej.leban@zurnal24.si