Pri velikem PRIMA primerjalnem testu smo že obrazložili, kako je vrh zasedel VW polo, ki je bil najboljši tudi v kategoriji uporabnosti, drugače pa je bilo v kategoriji stroškov lastništva in cene, kjer se je med 13 mestnimi kombilimuzinami B avtomobilskega razreda za najbolj ugoden nakup izkazala opel corsa. Tokrat pojasnjujemo, kako smo merili porabo goriva in kateri avto se je izkazal za najbolj varčnega. Ne le to, izmerili smo, kateri je najbolj varčen pri dinamični vožnji, kateri pri varčni, kateri pri mestni in kateri na avtocesti.
Tokratnega velikega primerjalnega testa PRIMA smo se lotili na podoben način kot pri primerjalnem testu SUV C in premijskih limuzin. Ker je šlo za popolnoma enako traso, smo lahko med seboj primerjali vse tri popolnoma različne segmente, kar prinaša dodatno vrednost ciklu merjenja povprečne porabe.
Pri PRIMA testu, ki je najbolj verodostojen primerjalni test v Sloveniji, smo pri Žurnalu24.si staknili glave skupaj z uredništvi in predstavniki še sedmih drugih slovenskih medijev: televizijsko oddajo Volan, časnikoma Dnevnik in Finance, avtomobilsko revijo Avto Fokus, vlogarjem Komotar Minuta in spletnima portaloma Siol.net
Testni krog je bil dolg 122,7 kilometra. Sprva smo zapeljali na avtocesto (25,7 kilometra, hitrosti do 135 kilometrov na uro), na prvem odseku magistralne ceste vozili umirjeno (19,8 kilometra, varčna vožnja) in na drugem odseku dinamično (15,2 kilometra, višji vrtljaji, hitrosti do 110 kilometrov na uro), še enkrat zapeljali na avtocesto (39,7 kilometra, hitrosti po števcu do 135 kilometrov na uro) in testni krog končali po mestnem voznem ciklu (22,3 kilometra, hitrosti po števcu maksimalno pet kilometrov na uro nad omejitvijo). Pri tistih vozilih, ki so to omogočala, smo izbrali režim vožnje normalno (normal) in vklopili sistem start&stop.
Primerjali smo: citroën C3, dacia sandero, ford fiesta, hyundai i20, mazda2, opel corsa, peugeot 208, renault clio, seat ibiza, suzuki swift, škoda fabia, toyota yaris in volkswagen polo.
Da so bili pogoji pri vseh avtomobilih kar se da izenačeni, je 13 avtomobilov istočasno vozilo 13 različnih voznikov, pri čemer so se vozniki zaradi sloga vožnje na postajah presedali iz vozila v vozilo. Zato razlik v pogojih ni bilo. Zunanja temperatura je bila približno nič stopinj Celzija, ceste so bile mokre. Manjše razlike so nastale le zato, ker so imeli nekateri avtomobili zimske pnevmatike (šest avtomobilov opremljenih s pnevmatikami z oznako M+S). Vse avtomobile smo polnili na isti bencinski črpalki, po prvem samodejnem izmetu polnilne ročice smo gorivo dolivali počasi in končali polnjenje, ko je bil rezervoar povsem poln. Po koncu testnega kroga smo postopek ponovili in na podlagi dobljenih rezultatov izračunali realne povprečne porabe goriva.
Pri izboru avtomobilov smo določili selekcijo glede velikosti vozila, cene in moči motorja. Standard v B razredu kombilimuzin so bencinski motorji z ročnim menjalnikom. Standard sicer postajajo trivaljni turbo motorji s prostornino od 0,9 litra do 1,2-litra, tri modele na našem testu pa so poganjali atmosferski štirivaljni bencinski motorji, corso 1,4-litrski, toyoto in mazdo pa 1,5-litrski motor. Moč motorjev je bila med 60 kilovatov (82 KM) in 82 kilovatov moči (112 KM) pri toyoti yaris. Yaris je imel ob fiesti edini šeststopenjski ročni menjalnik, ostali vsi petstopenjskega.
Razlika med najvišjo in najnižjo povprečno porabo je bila kar 2,27 litra, kar pomeni okoli tri evre na 100 prevoženih kilometrov. Po celotnem testnem krogu je bila najbolj varčna toyota yaris s povprečno porabo goriva 5,28 litra. Na avtocestnih odsekih je bil najvarčnejši volkswagen polo (5,41 litra), na športnem delu se je izkazala ford fiesta (5,49 litra), v mestu (5,28 litra) in v umirjenem ciklu (3,73 litra) pa je bila najbolj varčna toyota. Dobro se je odrezal tudi suzuki swift, ki je bil z blagim hibridom v vseh kategorijah pri vrhu.
Po prevoženih 122,7 kilometra so manj kot šest litrov porabili samo štirje avtomobili – yaris, polo, swift in mazda. Edini, ki je porabil več kot sedem litrov, je bil dacia sandero. Kljub enakemu motorju je bil renault clio od sandera varčnejši za več kot liter, a je za slabši rezultat zagotovo kriva izvedenka stepway, ki je nekoliko višja in ima posledično slabši koeficient zračnega upora.
kje ste našli Dacio...lol