Avto se zaleti, tik zatem se iz njega močno zakadi, pojavi se plamen. Potniki imajo le nekaj sekund, da hitro odšepajo na varno, nato pa se zasliši silovito eksplozija. 

Dokaj pogost prizor v akcijskih filmih, ki pa ima z realnostjo zelo malo stika. "V Sloveniji lahko v enem letu eksplozije rezervoarjev z gorivom preštejemo na prste ene roke, ne glede na pogonski medij," zagotavlja Iztok Zajc, vodja preventivne službe pri Gasilski brigadi Ljubljana

Po ugotovitvah nemškega Adaca pri avtu po nesreči pride do nevarnosti vžiga v manj kot enem odstotku primerov. Tudi če se res pojavi ogenj, pa do resnične eksplozije pride zelo poredko. Še največ možnosti zanjo je, ko je rezervoar v tistem avtu relativno prazen in so v njem nakopičeni vnetljivi plini. Pa še takrat je potreben nek vir ognja, ki sproži eksplozijo. Drug scenarij je, ko proti viru ognja teče iztekajoče se gorivo.

Ogenj lahko povzroči tudi napaka na motorju. "Med vožnjo po avtocesti mi je razneslo turbino pri dizelskem motorju. Zagorelo je olje, v kabino so vdrli plini, izpod pokrova so švigali plameni. Avto sem ustavil, k sreči so bili neposredno za menoj vzdrževalci Darsa, ki so prihiteli s svojimi gasilnimi aparati. Sicer bi avto gotovo v celoti zgorel," pripoveduje bralec Matej. V tistih trenutkih je imel le toliko časa, da je iz avta pobral osebne stvari, po njegovih besedah so bile tovrstne napake pri tistih modelih avtov vozil pogoste.

Znano je, komu največkrat zagori

Zajc pravi, da število vžigov vozil na cestah v primerjavi s preteklimi leti ne odstopa bistveno v nobeno smer. "Gledano na splošno, je odstotek vžigov vozil majhen. Najpogosteje se med delovanjem vžgejo tovorna vozila, predvsem slabo vzdrževana, praviloma iz vzhodne Evrope."

Najbolj osnovni recept, da preprečite samovžig avta med vožnjo, je redno servisiranje v strokovnih delavnicah, pravi Zajc.

Nestrokoven poseg v avto je lahko škodljiv

V preteklosti je bil iz slovenskih cest znan primer, ko je v avtomobilu zgorel mladenič po relativno ne tako hudi nesreči. Njegov avto pa je bil močno tuniran oziroma natrpan z zmogljivim ozvočenjem, dodatni kabli in drugi elementi, ki so v nekaj hipih povzročili pravo ognjeno kroglo. 

"Predvsem je nevarno, kadar tuning opravijo 'laiki'. Pri takih vozilih lahko hitro pridemo do preobremenitve varovalk in kablov. Posledica pa je lahko tudi požar," k temu dodaja Zajc.

Nikar sami ne odpirajte pokrova, izpod katerega se kadi

Te dni se na TV znova vrti preventivni oglas, posnet s strani Darsa in Ministrstva za infrastrukturo, kako ravnati v primeru, ko na avtu izbruhne požar. Čeprav je v spotu predlagano, naj skuša voznik sam pogasiti požar, tudi tako da dvigne pokrov, Zajc slednjemu nasprotuje. "Gašenje vozila prepustimo strokovnjakom. Če bi sami posegali pod pokrov vozila, bi se lahko opekli, ko bi nameravali dvigniti pokrov, ker se sam pokrov, pri gorenju zelo segreje. Nevarnost pa preti tudi pri dodatnem kisiku, ki ga dovedemo  z dvigom pokrova, ki samo še pospeši gorenje."

Z lastnim gasilnim aparatom, kot ga morajo imeti vsa gospodarska vozila, ima pa ga tudi marsikateri avto, je tako smiselno gasiti kvečjemu skozi motorne reže. 

andrej.leban@zurnal24.si