Nova Honda VFR 800 je eden tistih motociklov, ki vozniku že po nekaj krogih odpre več vprašanj kot mu ponudi odgovorov. Pravzaprav še nikoli nisem imel tako nejasnega občutka, komu naj bi bil motor sploh namenjen. To se ni spremenilo niti, ko sem prebral vse možne teste motocikla od marca letos, ko je nova VFR po dvanajstih letih ugledala luč sveta. Dilema je torej, lahko bi rekli, globalna. 

Seveda gre za kombinacijo, ki jo najbolje opiše besedna zveza športni potovalnik, vendar vozne lastnosti nove Honde ne govorijo v prid ne eni ne drugi karakteristiki, če ju združimo skupaj. Motor je zelo zaspan pri nizkih obratih, kar ni ravno značilnost potovalnikov, a hkrati nekoliko tog in težko vodljiv, če voznika premami majhen, a zmogljiv 782 kubični, 90-stopinjski V-4 motor, ki se ni bistveno spremenil od prejšnje različice. Motor je z 239 kilogrami težek in len, a pri 7000 obratih, ko se vklopi VTEC, čudežno oživi. Torej, če si želite športne vožnje, vam jo VFR-ka lahko ponudi več kot pa denimo udobnih potovanj.

Drža je prisiljena naprej, tako da so roke ves čas na preizkušnji, sklopka je trda, vetrna zaščita pa pri napol športnem položaju ne pomaga veliko. Vsekakor bi moral biti potovalnik opremljen s tempomatom, kajti kot rečeno, motocikel je greh držati pri nizkih obratih in voznika hitro premami navijanje ročice za plin. 

Definicija za motocikel ali publiko

Če bi iskal motocikel, ki bi odgovarjal nazivu športni potovalnik in se pri tem ne bi omejeval pri razredu ali drugih dimenzijah, bi se brez dvoma oziral po neki drugi, nemški znamki. Pri Hondi pa so očitno želeli narediti motocikel za voznike, ki nimajo izrazitega stila vožnje, večino časa umirjeno vozijo na daljših relacijah, a se vendarle z motociklom radi malce poigrajo. Vprašanje je torej, ali  govorimo o definiciji motocikla ali o definiciji ciljne publike. Honda je, z izjemami seveda, vedno iskala pot do najširše možne uporabnosti svojih motociklov in pri večini tako imenovanih hibridov je vedno postavljala standarde konkurentom.  

VFR 800 je soliden in varen motocikel s serijskim nadzorom zdrsa nad zadnjim kolesom. Sprednje kolo vam ne bo pobegnilo v zrak, čeprav motocikel pri speljevanju kar kliče po tem. Če se vam bo zdelo, da vzpostavljanje nadzora nad motociklom predolgo traja, ko se sistem vklopi, ga ne izklopite prehitro. Vsaj dokler honde ne boste povsem obvladali.

Foto: Saša Despot Honda VFR 800 Poraba je nizka in jo z lahkoto obdržite pri šestih litrih na sto kilometrov. Smerniki se izklopijo sami, pohvalna je tudi led tehnologija. Motocikel je lep, a v beli barvi ne bo pritegnil veliko pogledov. Na voljo je še v klasični rdeči. 

Za dobrih 12 tisočakov tako lahko dobite nekakšen multipraktik, ki je brez dvoma primeren za vsakdanjo uporabo, bistveno manj pa za dolga potovanja. Priporočam ga izkušenim motoristom, ki imajo kar nekaj kilometrov pod pasom, nikakor pa ne začetnikom.