Na tradicionalnem dogodku Anatomija vožnje, ki ga vsako leto organizira Zavarovalnica Triglav, so se strokovnjaki in mladi udeleženci poglobili v analizo vozniških navad in tveganj, povezanih z mobilnostjo mlajših generacij.
Dogodek je potekal v ljubljanskem Triglav Labu. Pod črto je temeljna ugotovitev, da se mladi vozniki obnašajo drugače, kar zahteva prilagoditve tako na področju izobraževanja kot tudi pri oblikovanju prometne signalizacije in regulacij.
Dobra novica: alkohol za volanom je 'luzerski'
Strokovnjaki z različnih področij so skupaj z mladimi obravnavali teme, kot so dinamika vožnje, uporaba mobilnih telefonov med vožnjo, varnost, odnos do alkohola in lastništva ter prepoznavanje prometnih signalov.
Raziskave, izvedene s pomočjo podatkov Zavarovalnice Triglav, so pokazale, da se mladi vozniki kljub večji samozavesti in želji po svobodi pri izbiri prevoznih sredstev v prometu bolj tvegano obnašajo v primerjavi s starejšimi vozniki.
Mladi vozijo bolj dinamično, pogosteje segajo po telefonu in se zanašajo na lastne sposobnosti. Podatki aplikacije DRAJV, ki beleži vozniške navade, kažejo, da imajo mladi vozniki do 25 leta starosti nižjo oceno varnosti med vožnjo v primerjavi s starejšimi. Mladi pogosteje uporabljajo telefon, vozijo manj previdno in se slabše držijo omejitev hitrosti.
Predstavnik mlajše generacije Boris Kokalj, pevec skupine Kokosy, je izpostavil drugačen odnos do alkohola od generacij Y in X. Vožnja pod vplivom alkohola med mladimi je postala bolj nesprejemljiva, mladi jo pogosteje prepoznavajo kot neodgovorno in 'luzersko'.
Nasprotno pa imajo mlajši vozniki večje probleme pri uporabi mobilnega telefona med vožnjo - uporabljajo jih za klicanje, pošiljanje sporočil, urejanje glasbenih seznamov in spremljanje pretočnih vsebin.
Slaba novica: klasičnih znakov sploh ne opazijo
Zanimiva je ugotovitev učiteljice vožnje Anite Žnidaršič iz AMZS Šole vožnje, ki je pojasnila, da imajo mladi iz generacije Z (rojeni po letu 2000) težave pri spremljanju vertikalne signalizacije, to je klasičnih prometnih znakov. Glede na to, da so odraščali ob digitalnih zaslonih in interaktivnih vsebinah, bodo po njenih izkušnjah lažje opazili talne označbe, barvne elemente in digitalne prikaze.
Pri vožnji se mladi tudi bolj zanašajo na asistenčne sisteme, kar pa lahko vodi v manj analitičnega razmišljanja in povečano tveganje, saj se zanašajo na tehnologijo namesto na lastno presojo.
Vse to predstavlja resen varnostni izziv.
Imeti svoj avto ni več tako pomembno
Mladi se od starejših razlikujejo tudi glede svojega odnosa do avtomobilov. Sociologinja in profesorica na Ekonomski fakulteti Tamara Trošt je pojasnila, da mladi bolj kot prejšnje generacije izkazujejo naklonjenost okolju prijaznejšim načinom mobilnosti.
Za njih ni nujno, da imajo lasten avtomobil, saj lastništvo večkrat predstavlja breme, ne samo korist. Zato se lažje in pogosteje odločajo za kratkoročno izposojo ali delitev prevoznih sredstev, kar je skladno z njihovimi sodobnimi vrednotami in tehnološko usmerjenostjo.
Pri določenih znamkah je premija za mlade avtomatsko višja
Direktor avtomobilskih zavarovanj Jaka Klement iz Zavarovalnice Triglav pa je izpostavil njihove podatke, ki kažejo, da so mladi vozniki, zaradi manj izkušenj in drugačnega izbora vozil približno trikrat bolj tvegani v prometu kot starejši. Ta trend zavarovalnica naslavlja tudi s posebnimi zavarovalnimi paketi.
Pojasnil je še, da oceno tveganja pred določitvijo zavarovalne premije izdelajo na podlagi okoli 50 različnih parametrov, od katerih se pet nanaša na osebo, ostalih 45 pa na lastnosti vozila. "Pri tem pa je zanimivo, da lahko tveganje tako dobro opišemo tudi zato, ker določen tip voznikov vedno izbira tudi določen tip vozila," je Klement opozoril na nekatere znamke oziroma tipe vozil, ki so pri mladih priljubljene in hkrati pomenijo večje (dražje) zavarovalno tveganje.
Andrej Brglez, raziskovalec trajnostne mobilnosti, je na dogodku opozoril, da kljub želji mladih po digitalizirani in trajnostni mobilnosti ostaja tveganje zaradi njihove navajenosti hitrega pretoka informacij in dinamičnega načina vožnje. Morda bo avtonomna vožnja v prihodnosti pripomogla k zmanjšanju teh tveganj, vendar trenutne navade kažejo na potrebo po dodatnih varnostnih ukrepih in prilagoditvah prometne infrastrukture.
. Prihodnost mobilnosti bo odvisna od sposobnosti integracije sodobnih tehnologij, ki bodo pomagale zmanjšati tveganja in izboljšati varnost vseh udeležencev v prometu.
Kakšni znaki so postavljeni tako kot da bi hoteli da jih spregledaš. Tipično ona cona 30.
ne prepoznajo znakov. o kam smo prišli. torej bo treba namest znaka postavit oddajnik, ki bo cestno pravilo poslal na …