Mondea smo že preizkusili na testu do Bolgarije, tokrat pa je moral prestati preizkus norveških cest, na katerih smo želeli preizkusiti, ali tovarniška poraba 5,3 litra dizla na sto kilometrov res drži.
Desetdnevni preizkus v dolžini skoraj 2.500 kilometrov je zajemal pot od norveškega otočja Lofoti do prestolnice Norveške Osla. Da bi econeticu še otežili nalogo, je imel na prtljažniku strešni kovček, vendar lahko med olajševalne okoliščine štejemo to, da zaradi ugodnih temperatur nismo uporabljali klimatske naprave.
Velika večina poti je vodila po regionalnih cestah, saj Norveška na severu hitre ceste premore le okoli večjih mest. Tako je bil ekološki preizkus druženja z mondeom econetic omejen z vožnjo po cestah, kjer je najvišja dovoljena hitrost 90 kilometrov na uro. Na svoji poti smo morali opraviti številne zavite vzpone na več kot tisoč metrov višine, nakloni pa so bili tudi več kot desetodstotni.
Glede na to, da so ceste razmeroma prazne, smo lahko popolnoma razvili svoj stil vožnje s ciljem najnižje možne porabe. Večino časa smo uporabljali zelo uporaben in preprost omejevalnik hitrosti ter računalnik avtomobila, kjer se izpisuje povprečna poraba. Le ekološki motor nikoli ni dovolj, da bi dosegli nižjo porabo. Pomemben je izkoristek tehnologije, ki jo ponuja avtomobil, v tem primeru mondeo econetic. Čeprav šeste prestave nismo potrebovali, pa pri vožnji po navadnih cestah prav pride tudi peta prestava. Motor in menjalnik sta sicer dovolj prožna, da vam po ročici menjalnika ne bo treba pogosto posegati. Avtomobilu v minus štejemo lenobo v nizkih vrtljajih, saj je na strmejših klancih nujno treba speljevati z ročno zavoro.
Prostora je povsod dovolj, tudi za potnike na zadnji klopi. Avto se v ovinkih vede suvereno, volan je zelo informativen, pnevmatike z nizkokotalnim uporom ponujajo dovolj oprijema, avtomobil pa je lahko tudi ob bolj športni vožnji brez izgubljanja energije pri zaviranju varčen.
Na testu hvalimo tudi zavore, ki so se celo ob več kot desetkilometrskih spustih izkazale za zanesljive, prav tako ESC-sistem, ki pravočasno popravi voznikovo nepazljivost.
Med ekotestom smo merili tudi povprečno porabo na posameznih odsekih cest. Tako nam je uspelo na dolgih ravninskih odsekih, ki so ponekod merili sto kilometrov, porabo zbiti na vsega 4,9 l/100 kilometrov, medtem ko je v vožnji po Oslu ta tudi zato, ker ne premore sistema start/stop, poskočila na 7,2 litra. Drage bencinske postojanke na Norveškem, kjer liter dizla stane okoli 1,5 evra, bencina pa še bistveno več, tudi po zaslugi 70-litrske posode za gorivo nismo videli. Ob varčni vožnji je namreč z mondeom econetic mogoče narediti več kot 1.200 kilometrov.
Superekološki test se je končal po 2.500 kilometrih norveških cest, računalnik pa je pokazal povprečno porabo 5,3 litra na sto kilometrov, kar pomeni, da smo dosegli tovarniško predpisano porabo. Ker računalniki pogosto niso povsem točni, smo porabo izmerili tudi "ročno" in namerili le za 0,2 litra višjo porabo. Omenimo še, da je bila povprečna hitrost 59 kilometrov na uro, napak na avtomobilu pa med testom nismo zaznali.
Mondeo econetic nas je zadovoljil z udobjem, uporabnostjo in predvsem porabo, saj se lahko z njim, če voznik zna izkoristiti tehnologijo, ki jo avtomobil ponuja, in ob predpostavki, da na leto prevozimo 15 tisoč kilometrov, privarčuje denar za krajši dopust. V plus mu štejemo tudi to, da je cena kljub tehnologijam in sistemom, ki zmanjšujejo porabo in izpuste, dosegljiva širokemu krogu kupcev. Testnik z opremo trend je premogel sedem zračnih blazin, sistem ESP, dvopodročno klimatsko napravo in parkirni sistem s tipali spredaj in zadaj. Njegova cena je 25.700 evrov, osnovna pa še slabih dva tisoč evrov manj. Konkurenca je tu dražja za vsaj tisočaka.
Vseeno ima avtomobil še veliko rezerve, saj bi moral ekoavtomobil zadoščati Euro5-normi čistosti izpuhov, v prihodnje pa mu bodo morali dodati še pripomočke, kot je prikaz idealnega prestavljanja.