V sodobnih avtomobilih vse raje vidimo, če je tradicionalni ročni menjalnik nadomeščen s katerokoli vrsto samodejnega menjalnika. Najbolj priljubljen med njimi je gotovo menjalnik z dvojno sklopko, ki ga poznamo s kraticami DSG, DCT, M-DCT, PDK, EDC in še kakšna bi se našla.
Menjalnike z dvojno sklopko DCT oziroma DSG je v serijski proizvodnji v svoje avtomobile konec leta 2002 v volkswagen golf R32 modelnega leta 2003 začel vgrajevati nemški Volkswagen, ki je tudi zaslužen za njihovo uveljavitev. Od začetka so bili številni Volkswagnovi modeli opremljeni s šeststopenjskim menjalnikom z dvojno sklopko mokrega tipa, od leta 2008 pa so v avtomobile z motorji, ki razvijajo navor do 250 njutonmetrov, vgrajevali novejši 7-stopenjski menjalnik z dvojno sklopko suhega tipa, ki se mu je leta 2010 pridružil še 7-stopenjski menjalnik za višje navore. Že leta 2008 je7-stopenjski menjalnik DSG za avtomobile z vzdolžno vgradnjo dobil tudi Audi, leta 2013 pa je Volkswagen napovedal tudi 10-stopenjski menjalnik DSG, ki je zaradi prevelike tehnične zahtevnosti ostal na papirju.
Kratka zgodovina
Zgodovina menjalnika z dvojno sklopko sega veliko dlje v zgodovino, v čase tik pred drugo svetovno vojno, ko ga je izumil francoski vojaški inženir Adolphe Kegresse, ki je med začasnim delom pri ruskem carju leta 1905 izumil tudi tovornjak polgoseničar in ga izpopolnil med delom pri Citroënu. Kegresse je svoj menjalnik z dvojno sklopko imenoval autoserve in ga leta 1935 tudi patentiral, a ni nikoli izdelal delujočega prototipa.
Leta 1939 je Citroën z njim vseeno opremil prototipni avtomobil traction avant, a so zadeve bolj ali manj ostale pri tem, saj so tedaj postajali vse bolj priljubljeni samodejni menjalniki s pretvornikom navora, ki so bili poleg tega tudi cenejši.
Zamisel je šele konec sedemdesetih let obudil britanski avtomobilski inženir Harry Webster, ki je v okviru podjetja AP z njim v začetku osemdesetih let prototipno opremil ford fiesto, ford ranger in peugeot 205 in ga julija 1981 tudi patentiral.
Za zamisel se je kmalu ogrela skupina Volkswagen/Porsche in z njim konec osemdesetih let, ko so kontrolne računalniške enote postale dovolj lahke za praktično rabo, začela z njimi opremljati dirkalne avtomobile, kakršni so bili porsche 956, porsche 962 in audi sport quattro S1. Predvsem v Audiju je tedanjemu rally zvezdniku Walterju Röhrlu omogočila veliko prednost pred drugimi vozniki. Leta 2002 so menjalnik z dvojno sklopko končno vgradili tudi v prvi serijski osebni avtomobil, volkswagen golf R32, kmalu za njim pa tudi v audi TT 3,2 quattro.
Menjalnik z dvojno sklopko v mokri in suhi izvedbi še vedno velja za najsodobnejši koncept menjalnika, ki je konstruiran tako, da združuje prednosti ročnih in samodejnih menjalnikov. Samodejni menjalniki omogočajo vrhunsko udobje v vožnji , ki izhaja iz samodejnega menjavanja prestav in konstantnega pretoka moči, medtem ko ročni menjalniki omogočajo več zabave in športnega občutka vožnje ob nižji porabi goriva.
Tudi zato se je kmalu zelo razširil in v svoje avtomobile ga danes vgrajujejo tudi številni drugi avtomobilski proizvajalci, predstavlja pa tudi najbolj resno konkurenco menjalniku s pretvornikom navora, ki je v zadnjem času tudi bil deležen hitrega razvoja.
Kako deluje menjalnik z dvojno sklopko?
Menjalnik z dvojno sklopko je v svojem bistvu avtomatizirani ročni menjalnik, ki ga sestavljata dva sklopa zobnikov, ki delujejo neodvisno eni od drugih. Omogoča popolnoma samodejno menjavanje prestav ob neprekinjenem toku moči. V avtomobilu, ki je opremljen s takšnim menjalnikom, odpadeta tudi pedal sklopke in konvencionalna ročica menjalnika, ki jo nadomešča vzvod za izbiro načina delovanja, ki ima za tedaj, ko je potrebno »ročno prestavljanje«, integrirano funkcijo tiptronic, se pravi možnost vsiljenega menjavanja prestav s pomočjo ročice menjalnika ali obvolanskih ročic.
Menjalniki v suhi in mokri izvedbi so sestavljeni z dveh sklopov zobnikov in dveh sklopk. Vsaka sklopka je združena z enim sklopom zobnikov. Sklopki se med delovanjem izmenično vključujeta in izključujeta, s tem pa tudi »njuni« zobniki, kar omogoča neprekinjen tok moči in konstantno vlečno silo.
Razlike v izvedbi
Šeststopenjski menjalnik uporablja dvojno sklopko mokrega tipa, ki je potopljena v oljno kopel. Ker olje menjalnika hitro absorbira nastalo toploto, ta izvedba omogoča učinkovito hlajenje sklopke. Dodatne prednosti so majhen prostor, ki je potreben za vgradnjo, in možnost prenašanja visokih navorov motorja. Zato menjalnike z dvojno sklopko mokrega tipa pretežno kombinirajo z motorji, ki razvijajo visoke navore. A takšni menjalniki imajo tudi določene pomanjkljivosti, kakršne so velike energijske izgube zaradi trenja sklopke, ki je potopljena v oljno kopel, potreba po visoko učinkovitih hidravličnih črpalkah in zahtevna popravila z veliko izgubo časa.
Tako kot pri standardni izvedbi sklopke z eno lamelo, je tudi dvojna sklopka suhega tipa v sedemstopenjskem menjalniku vgrajena znotraj ohišja košare menjalnika. V primerjavi z dvojno sklopko mokrega tipa, dvojna sklopka suhega tipa ni potopljena v oljno kopel in zato ne prihaja do izgub zaradi povečanega trenja. S tem sta mogoči večja učinkovitost motorja in manjša poraba goriva, poleg tega pa so popravila dvojne sklopke suhega tipa manj zahtevna in zahtevajo manj porabljenega časa. Je pa zato sklopka takšnega tipa bolj občutljiva na toploto in primerna za motorje z manjšimi navori.
Način delovanja
Sklop dvojne sklopke je sestavljen iz treh ključnih komponent: dvomasnega vztrajnika, dvojne sklopke in mehanizma za vključevanje. S temi sklopi upravlja mehatronski sistem za upravljanje, ki ga sestavljata dve kontrolni enoti: elektronska in elektro-hidravlična.
Mehatronski sistem za upravljanje je vgrajen na ohišje menjalnika, v katerem se nahajata dva neodvisna sklopa zobnikov. Med delom mehatronski sistem za upravljanje beleži vhodno število vrtljajev menjalnika (ročične gredi), število vrtljajev obeh vstopnih gredi menjalnika, število vrtljajev koles in hitrost avtomobila, položaj vzvoda za izbiro delovanja menjalnika in položaj pedala plina. Na podlagi teh podatkov mehatronski sistem za upravljanje vnaprej predvidi in izbere naslednje prestavno razmerje. Prestavna razmerja se izbirajo s pomočjo elektromotorja za izbiranje prestav, v pogon pa se vključijo s pomočjo dveh izklopnih vilic, ki vsaka izključi oziroma vključi svojo sklopko.
Sklop je nastavljen tako, da sta med mirovanjem motorja in delom motorja v prostem teku obe sklopki izključeni. Vključita se le tedaj, ko sta aktivirani izklopni vilici. Med vožnjo je ena sklopka vedno vključena in prenaša tok moči preko enega sklopa zobnikov. Hkrati je preko drugega sklopa zobnikov izbrana naslednja prestava, a je njena sklopka izključena. Med menjavanjem prestanega razmerja se prva sklopka izključi, druga pa se hkrati vključi, tok moči pa se zdaj prenaša preko sklopa zobnikov, ki je bil predhodno izbran. Na ta način se menjava prestavnega razmerja izvede brez prekinitve vlečne sile.
Menjalnik z dvojno sklopko zaradi tega lahko deluje podobno kot samodejni menjalnik, a znatno bolj učinkovito, saj mu dodaja tudi preprosto uporabo in hitro odzivnost ročnega menjalnika. Ker ni prekinitve pretoka moči med menjavo prestavnih razmerij, je vožnja bolj tekoča in bolj gospodarna, kar pripomore tudi k manjši porabi goriva in manjšim emisijam škodljivih snovi.
Google je plačal od 400 do 800 dolarjev za dnevno spletno delo od doma. Prvi mesec sem od Googla doma …
Vauuu! Kaj takšnega! Na sploh so fukwagnovi menjalniki veliko sranje, slabših še nisem imel prilike vozit ;-)