Se še spomnite sličic o avtomobilih, kjer smo kot otroci tekmovali s primerjanjem avtomobilov glede tehničnih karakteristik, kjer je bila najbolj pomembna največja hitrost?
Hitrejši kot je bil avto, bolj vredna je bila sličica? Ali pa, ko je pred hišo prišel nov avto, najbolj pomembno je bilo, katera je največje število na merilniku hitrosti, v stilu »moj oči ima pa 200 km/h na števcu«. Danes, ko so zasloni digitalni, »špeganje« skozi okno kaj dosti ne pomaga. Tudi sami avtomobilski proizvajalci omejujejo največjo hitrost, še bolj pa se bo zmanjšala z električnimi avtomobili, kjer je od največje hitrosti odvisen električni doseg avtomobila. Tako je hitrost pri električnih avtomobilih pogosto omejena na 160 km/h.
Hitrost ne bo več na prvem mestu
Zdi se torej, da avtomobili nikoli več ne bodo vozili tako hitro kot nekoč. V avtomobilski industriji se širi nova "pandemija" - virus omejitve hitrosti. Menda zaradi varnosti.
Vse se je začelo pri Volvu, ko je pred približno dvema letoma objavil, da bodo njegovi novi modeli dosegli največjo hitrost 180 km/ h. To je bil jasen odziv na neuspeli načrt, da bi v svojih vozilih dosegel nič smrtnih žrtev.
Pri Volvu razumejo, da samo varnostna tehnologija ni dovolj, da bi zadostili "strategiji 0" in, da je šibek člen lahko še vedno voznik. Zato so se Švedi odločili uveljaviti omejitev, ki bo preprečila neodgovorno vožnjo.
"Moramo spregovoriti o tem problemu," je pred časom za Automotive News Europe povedal šef Volva Hakan Samuelsson, ki se je navezal na žrtve prometnih nesreč, tako smrtne primere kot težko poškodovane, invalide, ki jih prometne nesreče zaznamujejo za vse življenje. Kljub temu, da omejitve hitrosti veljajo v vseh državah, izjema so nekateri deli nemške avtoceste, vozniki še vedno zelo prekoračujejo omejitve hitrosti. Pri Volvu zato verjamejo, da je smiselno, da sami poskrbijo za omejitve, pa, če na koncu rešijo zgolj eno življenje.
Samuelsson je prepričan, da bo njihova odločitev pri določenem odstotku voznikov doživela odpor, vendar pa so se pri Volvu z enako skepso kupcev soočili pred 60 leti, ko so voznikom odvzeli svobodo s tem, ko so v vozilo vgradili varnostni pas.
Podatki Ameriške nacionalne agencije za varnost razkriva, da je bilo leta 2017 kar 25 odstotkov vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom povezanih s prehitro vožnjo. Volvovi strokovnjaki za varnost so prepričani, da številni vozniki ne prepoznavajo nevarnosti, ki jih prinaša prehitra vožnja. Pri določenih hitrostih tudi varnostne tehnologije in sistemi vgrajeni v vozilo ne morejo preprečiti trčenja in smrti.
Bolj se bojijo pajkov kot hitrosti
"Ljudje nevarnost povezujejo s kačami, pajki in višino. Ne povezujejo pa je s hitrostjo. Vsaj ne tako zelo, kot bi jo morali," je dejal eden vodilnih strokovnjakov za varnost pri Volvu Jan Ivarsson. "Ljudje pogosto vozijo prehitro v določenih prometnih razmerah in slabo prilagajajo hitrost vožnje glede na prometne razmere in tudi lastne zmogljivosti. Podpreti moramo boljše vedenje in pomagati ljudem, da se zavedajo in razumejo, da je hitra vožnja nevarna," je dodal.
Pri Volvu so tudi druge proizvajalce avtomobilov pozvali, naj jim sledijo. Zamisel je bila všeč celo uradnikom v Bruslju.
Manjša hitrost pomeni potrebo po manjši moči vozil, manjša moč pa prinaša manj emisij v ozračje. Pobuda ni brez osnove. Zgolj v Nemčiji, kot eni avtomobilsko naprednih držav, so se namreč povprečne moči avtomobilov v zadnjih letih močno povečale. Če je še leta 1981 povprečni avtomobil razvijal moč 58 kilovatov, leta 1990 pa povprečno 66 kilovatov, je povprečna moč že ob prelomu stoletja narasla na 88 kilovatov, v zadnjem času pa dosega celo 121 kilovatov. Hkrati s povečanjem moči so se povečale tudi povprečne hitrosti, kar je kljub izboljšanju varnostnih pripomočkov privedlo do poslabšanja prometne varnosti in tudi obremenjenosti okolja zaradi izpustov.
Moč avtomobilov skokovito narasla
To sta tudi glavna razloga za pobudo o omejitvi največje hitrosti novih avtomobilov v Evropi. Z vidika različnih okoljskih in aktivistov za povečanje prometne varnosti ima tak ukrep smisel tudi v luči dejstva, da je največja hitrost na avtocestah v večini evropskih držav tako ali tako omejena na 130 kilometrov na uro ali celo manj, le redko pa je uradno dovoljena večja hitrost.
V letu ali dveh se lahko zato zgodi, da bodo evropski poslanci evropsko komisijo zadolžili, da poda predlog zakona o omejitvi največje hitrosti avtomobilov v Evropski uniji. Čeprav o tem še ni bilo veliko napisanega, namreč že nekaj časa potekajo prizadevanja za njeno uvedbo. Kot je že leta 2019 poročal britanski BBC, je evropska komisija predstavila delovni predlog, po katerem naj bi bili od leta 2022 naprej vsi avtomobili v Evropi opremljeni z napravo z inteligentnim omejevalnikom hitrosti »Intelligent Speed Assistance«, ki bi ga prisilno nastavili na 180 kilometrov na uro.
Tudi Renault razmišlja v smeri omejitve največhje hitrosti
Volvo pa ni več osamljen v svoji zamisli. Tudi Renault, ki je bistveno pomembnejši igralec na avtomobilskem trgu, je najavil, da hitrost njihovih vozil ne bo presegala meje 180 km/h.
Pri francoskem proizvajalcu želijo s to potezo zmanjšati število prometnih nesreč. Renaultov šef Luca de Meo je najavil, da bo prvi model, opremljen u novim elektronskim sistemom, ki omejuje največjo hitrost, serijska različica koncepta mégane eVision, oziroma model renault mégane E, ki je najavljen za leto 2022. Največja hitrost naj bi bila pri tem električnem renaultu omejena celo na največ 160 km/h.
Poleg sistema za omejitev hitrosti, ki ga ne bo mogoče odblokirati, bo omenjeni renault opremljen s še enim sistemom za omejitve - samodejnim sistemom prilagajanja hitrosti, ki se imenuje Safety Coach. Gre za aktivni omejevalnik hitrosti, ki bo glede na postavljene prometne znake spoštoval omejitve hitrosti. Hitrost pa bo prilagajal tudi glede na profil ceste, na primer nevarne zavoje, vremenske razmere ...
Manjše hitrosti, veliki prihranki?
Nasprotniki poteze omejitve hitrosti na 180 km/h vidijo povsem drugačne razloge kot sta varnost in ekologija. To je denar. Opozarjajo, da imajo lahko avtomobili z manjšimi hitrostmi enostavnejše podvozje ali šibkejše zavore, kar pomeni, da bodo avtomobilski proizvajalci pri razvoju prihranili milijarde evrov. Preprosto povedano, razlika v zasnovi avtomobilov z največjo hitrostjo 250 km/h in 180 km/h je velika.
Paradoksalno je, da lahko manjša hitrost zmanjša varnost. Avtomobil, ki lahko vozi hitro in zavira pri velikih hitrostih, je lahko varnejši tudi pri manjših hitrostih, ima krajšo zavorno pot ali bolje prenaša pogosta zaviranja. Vendar pa je zniževanje stroškov razvoja, preskušanja ali proizvodnje preveč mamljivo. Še posebej, če varnostni testi Euro NCAP sploh ne obravnavajo aktivne varnosti, na primer sposobnosti zaviranja ali stabilnosti v ovinkih.
zaključkom 720° dolgega delovnega procesa,se odvedejo izgoreli plini preko izpušnega ventila,kateri se prične zapirati okoli 90° pred ZMT in je …
potuje bat proti ZMT,bolj se v valju ustvarja kompresija vžigalne zmesi goriva in zraka,kar je 2.takt.Okoli 5° pred ZMT pride …
DAME,OBNOVIMO ZNANJE!!! 1.Sesanje 2.Komprimiranje 3.Ekspanzija 4.Izpuh.Zaporedeje vžiga za 4 valjni motor je 1. 3. 4. 2. .1.Takt: v trenutku,ko se …