Na konferenci Srednje in Jugovzhodne Evrope o varnosti v cestnem prometu, ki je potekala minuli teden v Ljubljani, je profesor na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ter vodja Centra za prometne gradnje Tomaž Tollazzi izpostavil velik doprinos krožnih križišč k boljši varnosti v Sloveniji. Če je v klasičnem križišču kar 32 kritičnih točk, pri katerih lahko pride do stika med udeleženci, jih je v enojnem krožišču le osem. Tudi sicer policijska statistika dokazuje, da je nesreč po preureditvi nekega križišča v krožišče veliko manj in imajo precej ugodnejše posledice.

Slovenija na področju uvajanja krožišč in tudi njihovega projektiranja velja za svetovno velesilo, saj je prvo krožišče pri nas stalo leta 1992, imamo lastne smernice za gradnjo krožišč, pred dobrimi desetimi leti pa smo bili za Nizozemsko prva država na svetu, ki je uvedla tip pretočnega "turbo" krožišča, ko dva pasova skozi krožnico potekata fizično ločeno drug od drugega, kar zelo olajša vključevanje v krožišče, vožnjo v njem in nato izvoz, saj ni možnosti trka v udeleženca na sosednjem pasu.

Analize dokazujejo, da so s "turboti" v primerjavi s klasičnimi dvojnimi krožišči zelo zadovoljni tudi uporabniki. Slovenska različica turbo krožišča je prilagojena za zimsko pluženje in je še nekoliko varneje zastavljena kot nizozemska, zato je po njem veliko povpraševanja s strani drugih držav. 

Gradbinci imajo na razpolago že zelo napredne tipe krožišč

Tollazzi je opozoril, da krožišča niso nujno umestna rešitev za vse prometne tegobe na sečiščih cest in imajo tudi svoje slabosti, vseeno pa nove različice krožišč zmorejo nasloviti tudi bolj specifične situacije.

Tako je slovenska ekipa projektirala svojstven tip "flower" krožišča oziroma "rožice". Gre prvenstveno za idejo, kako cenovno ugodno varno preurediti obstoječa klasična dvojna krožišča, ne da bi morali bistveno posegati v obstoječo konstrukcijo dveh pasov. Preureditev iz klasičnega dvojnega v turbo krožišče je namreč lahko zelo draga, pri "flower" izvedbi pa se oba pasova elegantno in varno ločita med seboj znotraj obstoječe infrastrukture. 

Še bolj daljnosežen pa je tip "target roundabout". Narejeno je nivojsko, saj dva uvoza promet preusmerita en nivo višje nad drugo krožnico. S tem je zagotovljena varno, a zelo pretočno odvijanje prometa.

Nov tip izvedbe, ki v praksi prav tako še ni bil narejen, pa je slovenska različica "fourflyover" krožišča, ki je zaradi zmožnosti "požiranja" prometa nekakšna alternativa sicer zelo nevarnemu tripasovnemu krožišču in prav tako poteka na dveh nivojih, pri čemer nadstropje višje lahko zapeljejo vozniki iz vseh štirih smeri. Hkrati potrebuje takšna izvedba relativno manj prostora za izvedbo. 

Nekatere izvedbe teh krožišč, ki so jih zasnovali slovenski strokovnjaki, so tudi patentno zaščitena. 

Obeta se nam prvo krožišče pod zemljo

Slovenija utegne kmalu dobiti tudi prvo podzemno krožišče. Tollazzi pravi, da o njem razmišljajo zelo previdno in tudi potihem, zato ni želel izdati lokacije, kje bo stalo. Po njegovih besedah je namreč gradnja krožišč prešlo v politični dogodek za nabiranje točk pred županskimi volitvami, zato je bilo tudi marsikatero zgrajeno po načelu "krožišče v vsako vas." "Nočemo, da bi župani tekmovali med seboj, kateri ima sedaj še prvo podzemno krožišče," je malo za šalo, malo zares dejal Tollazzi, ki je sicer kot predavatelj reden gost na tujih gradbenih univerzah.

* Made in Slovenia - Narejeno v Sloveniji

PREBERITE ŠE:

• "Če ne bi bilo tistega drevesa, bi moja študentka Maja danes živela"

andrej.leban@zurnal24.si