Kot smo poročali pred nekaj dnevi, so na ministrstvu za infrastrukturo zavrnili možnost uporabe videokamer med izpitno vožnjo. Osnovni razlog za zavrnitev ideje, ki jo je neznani uporabnik podal prek spletnega portala Predlagam vladi, je bila velika možnost navzkrižja  z zakonodajo o varovanju osebnih podatkov glede vseh udeleženih v prometu, ki bi se na tovrstnih posnetkih znašli brez predhodnega dovoljenja.

Predlagatelj je med drugim navedel, da naj bi bile zelo pogoste prakse, ko kandidat izpita ne naredi zaradi "banalnosti" oziroma zaradi dvoumnih zahtev člana komisije. Med drugim pa je predlagatelj tudi navedel nekaj praks oziroma "podlih prijemov", s katerimi naj bi člani komisije ovirali kandidata in izsiljevali napake: 

• prosi kandidata, naj malo pomakne sedež, ker ima premalo prostora za noge, za kar ga vrže; 
• razgrne časopis in mu očita, da ga/je ni opozoril;
• komentira promet (v smislu "Kako vozi tistile tam!") in želi izsiliti kandidatov odgovor, za kar ga vrže;
• se ne predstavi kandidatu in mu očita, da ga/je ni vprašal po imenu in spustil neznanca v vozilo;
• zaradi nasprotovanja oceni (čeprav povsem konstruktivno in utemeljeno) očita kandidatu neustrezen odnos do avtoritete;
• med vožnjo po nepotrebnem govori in očita kandidatu, da ga/je ni opozoril, naj neha govoriti.

Glede samih obtožb glede dela komisij se ministrstvo ni opredeljevalo, zato smo za odziv prosili agencijo za varnost v prometu (AVP), v okvir katere sodijo izpitni centri po državi. 

Kot so pojasnili na AVP, so ministrstvu posredovali svoje stališče glede uporabe videokamer, v katerem so opozorili, da bi bil takšen sistem mogoč le, če bi dve kameri v skladu s standardi sinhrono snemali dogajanje znotraj in izven avtomobila. Za dodatno težavo pa so pri AVP izpostavljali tudi omejitve zaradi varovanja zasebnosti, o čemer se je informacijski pooblaščenec že tudi opredelil. 

"V kolikor bi obstajala zakonska podlaga in učinkovita tehnična rešitev, bi namestitev kamer v izpitno vozilo na agenciji podprli. Poleg nazorne analize izpitne vožnje v primeru nestrinjanja z oceno ali drugih očitkov, bi bile kamere koristne tudi iz drugih vidikov; posnetki bi bili npr. v veliko pomoč pri doseganju večje enotnosti kriterijev ocenjevanja. Poleg tega bi kamere pripomogle tudi k odpravi ali vsaj omilitvi problema prikrite pomoči kandidatu s strani učiteljev vožnje ter prepoznega ali sploh neposredovanje zadnjih v primeru nevarnih situacij. Pozitivno bi lahko vplivale tudi na dejstvo, da se tudi člani izpitnih komisij na izpitih soočajo s pritiski, verbalnimi grožnjami, vsake toliko pa so deležni celo fizičnih napadov, tako s strani kandidatov, kot tudi učiteljev vožnje," so zapisali v agenciji v odgovor. 

Velov: Nekdo ima bujno domišljijo

Glede obtožb o šikaniranju kandidatov pa direktor AVP Igor Velov: "Nad možnimi scenariji sem zgrožen. Iz tega sledi, da so izpitniki zlobneži. Če bi do takih stvari prihajalo, bi bila tudi statistika ugovorov in pritožb malo drugačna kot je. Nekdo ima pač bujno domišljijo."

"Če bi te navedbe držale že samo v manjšem obsegu, bi to pomenilo, da so izpitne komisije leglo največjih zlobnežev, ki si dajejo duška s sadističnim izživljanjem nad nemočnimi kandidati. Predvsem pa bi se lahko vprašali, kako se lahko kaj takega dogaja skrito pristojnim organom in javnosti," so na AVP odgovorili na obtožbe.

Kot pojasnjuje področni podsekretar na agenciji Borut Boc, so v letih 2013 in 2014 skupno obravnavali le 15 ugovorov zoper praktični del izpita, medtem ko je bilo v istem času več kot 100.000 izpitnih voženj. "V desetih primerih je bila ocena potrjena, petkrat pa se je izpitna vožnja ponovila, ker v postopku ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bila ocena pravilna oziroma napačna."

Nadzor predpisan, a v avtu le na pet let

Nadzor nad 63 člani izpitnih komisij sicer določata zakon o voznikih in pravilnik o vozniškem izpitu. Strokovni nadzor ugotavlja posebna komisija AVP, za kar je trenutno pooblaščeno 12 oseb. "Vsak član komisije mora biti vsaj enkrat na leto nadzorovan, vsakih pet let pa mora biti nadzorovan pri vodenju vozniških izpitov," pravi zakonodaja.

"Člana izpitne komisije, za katerega se je pri opravljanju dela ugotovilo, da dela resne strokovne napake, na predlog komisije iz sedmega odstavka tega člena javna agencija napoti na ponovno usposabljanje in preizkus usposobljenosti," najhujšo sankcijo, ki lahko doleti člana izpitne komisije, določa zakon.