Organizacija ACEA, ki združuje 16 največjih proizvajalcev vozil v Evropi, je pred kratkim izdala študijo, v kateri so opisane davčne politike na področju nakupa in vzdrževanja vozil vseh 28 članic EU, pa tudi ZDA, Rusije in Turčije. Med drugim študija za 14 od 28 EU članic navaja skupne vsote, ki jih lastniki in vozniki v teh državah vsako leto v državni proračun prispevajo na najrazličnejše načine, od davka na motorna vozila, DMV, trošarin na gorivo, letnih stroškov registracije, taks za nova vozniška dovoljenja, do cestnin, servisnih storitev, trgovine z rezervnimi deli ...

Zneski so ogromni, v Nemčiji se na na primer neposredno ali posredno državi na ta način v proračun steče prek 93 milijard evrov, v Franciji  84 milijard, Italiji 76 milijard, v Veliki Britaniji 54 milijard, na Irskem dobrih šest, na Nizozemskem 21, v Avstriji 14 milijard evrov ... 14 držav, ki jih je ACEA vključila v metodologijo, letno v državne proračune skupaj prispeva prek 440 milijard evrov, kar je po mnenju ACEA pomemben pokazatelj, zakaj bi morale države v postkoronskih ukrepih prometni sektor čimprej vrniti na stare tirnice. 

Slovenija je med državami, ki je v metodologiji izračuna pri organizaciji niso upoštevali, saj da avtorji niso pridobili potrebnih podatkov s strani naše države.

Zato smo podatke skušali pridobiti sami. 

Primerjava sadja različne vrste in velikosti

Na Ministrstvu za finance so najprej opozorili, da podatkov o prihodkih s strani prometnega sektorja na način, kot so bili predstavljeni v publikaciji ACEA, za Slovenijo ni mogoče podati, vprašali so se tudi o zanesljivosti zapisanih številk glede na to, da ACEA publikacija ne vsebuje pojasnil o metodologiji. To je pomembno zaradi razlike obdavčevanja vozil, ki se uporabljajo samo zasebno ali pa za vse namene, oziroma pri upoštevanju porabe slovenskih voznikov v tujini in obratno tujcev v Sloveniji, opozarjajo na ministrstvu.

"Še posebno previdnost priporočamo pri razlagi o prihodkih od DDV, saj sistem pobiranja DDV (kreditna metoda) v nobeni od naštetih držav ne omogoča natančne razdelitve med različnimi vrstami blaga in storitve. Gre le za ocene, ki so verjetno pripravljene na osnovi statističnih podatkov o potrošnji, zelo verjetno pa metodologija ni primerljiva," dodajajo na ministrstvu in ob tem navajajo nekatere v študiji zapisane nelogičnosti v višini zneskov iz primerjalne tabele, kjer so vnešene vrednostni pobranega DDV od prodaje in servisiranja vozil 14 držav.

Seštevek: naša država na leto dobi 2,5 milijarde evrov

Določeni podatki o potrošnji lastnikov in voznikov so seveda na voljo tudi za Slovenijo. Je pa pri nas kot izrazito tranzitni državi še toliko večji odstotek prihodkov (trošarine, cestnine ...), ki so pobrani od tujih voznikov. 

Daleč največji del prihodkov izvira iz naslova trošarin in okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida in se nanašajo na cestni transport - teh je za 1,152 milijarde evrov, kažejo podatki iz 2018, ki so bili zbrani za študijo OECD Tax Revenue Implications of Decarbonising Road Transport. V ta znesek je vključen tudi prispevek tujih voznikov, ki peljejo čez Slovenijo.

Dalje so bili po izračunu finančnega ministrstvam prihodki iz naslova davka na motorna vozila 42 milijonov evrov, iz naslova dajatev za uporabo cest pa 156 milijonov evrov. Nadalje ministrstvo navaja podatek glede DDV prihodkov od uporabe motornih vozil v širokem smislu (nakup in uporaba motornih vozil, DDV od energentov ...), ki za Slovenijo znašajo okoli 700 milijonov evrov. 

Dars, ki je v 100-odstotni državni lasti, pa je imel leta 2018 dobrih 451 milijonov evrov prihodkov z naslova cestnin za vinjete in tovorni promet ter predornina za predor Karavanke. Seveda tudi ta znesek, iz katerega se financira gradnja in vzdrževanje državnih avtocest, vključuje velikanski delež, ki ga v Darsovo blagajno prispevajo tujci.

Foto: Saša Despot gneča na ljubljanski obvoznici

V grobem torej slovenski izračun kaže, da je z naslova cestnega motornega prometa in z njim neposredno povezanih kategorij država leta 2018 pridobila za okoli 2,5 milijarde evrov finančnih prihodkov.

A kot že povedano, ta znesek je sestavljen iz zelo različnih postavk, v katere na različne načine prispevajo domači in tuji vozniki ter lastniki vozil, pravne in zasebne osebe, zato ga ni mogoče porazdeliti glede na število prebivalcev ali glede na število veljavnih vozniških dovoljenj. 

Niti ga po mnenju ministrstva ni mogoče postavljati ob bok izračunom organizacije ACEA, ker njihova metodologija izračunov ni dovolj razčlenjena. 

Skupni prihodki integralnega državnega proračuna za leto 2018 (Dars izvzet) so po izračunu Računskega sodišča znašali malo prek 10 milijard evrov, torej je sektor cestnega prometa prispeval okoli petino.

andrej.leban@zurnal24.si