Kolesarji se morajo tudi izven naselij, kjer kolesarske steze niso označene, držati pravil. Kjer ni označenih kolesarskih površin, smejo kolesarji voziti po vozišču ceste ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje, če prometna signalizacija tega ne prepoveduje. Na Agenciji za varnost prometa (AVP) poudarjajo, da morajo pri tem kolesarji voziti čim bližje desnemu robu vozišča.
Kolesarji morajo voziti drug za drugim
Kolesarji, ki vozijo v skupini, smejo voziti le drug za drugim. Vozniki koles morajo voziti drug za drugim, razen na kolesarski poti, kjer smeta voziti dva vzporedno, če širina poti to omogoča.
Pri AVP jasno poudarjajo, da za profesionalne kolesarje veljajo posebne določbe. Tako so izjema vozniki koles, ki imajo licenco Kolesarske zveze Slovenije ali ustrezne druge mednarodne kolesarske organizacije, za nastope na organiziranih kolesarskih tekmovanjih pri izvedbi treninga na javni cesti, ki smejo voziti tudi po dva vzporedno. Organizirano kolono voznikov koles spredaj ali zadaj spremlja vozilo, označeno s posebno opozorilno svetilko, ki oddaja rumeno svetlobo. Tem voznikom koles ni dovoljeno voziti vzporedno, kadar je zmanjšana vidljivost in ponoči. Pri vzporedni vožnji se lahko uporablja le skrajni desni prometni pas, ter ceste, ki nimajo kolesarskega pasu ali poti. Organizirana kolona voznikov koles, ki vozijo vzporedno, ne sme šteti manj kot štiri voznike koles (2 para). Poleg tega je za takšno kolono kolesarjev obvezna uporaba zaščitne kolesarske čelade.
Zgornje meje o številu kolesarjev v skupini ni predpisane, spodnja pa je določena z omejitvijo, da lahko v skupini kolesarjev vozijo vsaj štirje kolesarji (dva para). Poleg tega je zahtevano spremstvo vozila z označeno opozorilno rumeno lučjo.
S kolesi ni dovoljena vožnja v naravnem okolju zunaj naselij, zunaj vseh vrst cest, zunaj kolovozov in poljskih poti. Prepoved velja tudi za gozdne in planinske poti, razen če je to posebej označeno.
Uveljavlja se novo priporočilo
Na AVP opozarjajo na varnostno razdaljo, ki je odvisna od hitrosti kolesarjenja. Poudarjajo, da kot pri vseh vozilih velja, da mora biti varnostna razdalja med vozili enaka dvema sekundama ob določeni hitrosti vožnje, oz. najmanj eni sekundi v primeru gostega prometa v naselju. »V praksi se priporoča, da je najmanjša varnostna razdalja enaka dolžinam treh oz. dveh koles. Tako omogoča kolesarjem, da pravočasno ustavijo oz-. ustrezno reagirajo. Prav tako se vedno bolj uveljavlja tudi priporočilo, ki ga poznajo že nekatere tuje države, da kolesar, ki se bo ustavil dvigne roko navzgor ter tako nakaže kolesarjem za njim svojo namero,« še dodajajo na AVP.
Z vidika funkcije kolesarjenja poznamo več različnih skupin kolesarjev, ki se med seboj tudi razlikujejo. Med najbolj obsežnimi skupinami so kolesarji, ki vsakodnevno uporabljajo kolo kot način prevoza, ter kolesarji, ki kolesarijo zaradi športne aktivnosti.
Zunaj naselij večinoma rekreativni kolesarji.
Na AVP pri spremljanju prometnih nesreč ne vodijo statistike o posamezni vrsti kolesarja, sklepajo pa lahko, da je vsakodnevnega kolesarjenja veliko več znotraj urbanih središč, rekreativnega kolesarjenja pa izven naselij. Po njihovih podatkih se kar 85,4 % prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev pripeti na cestah v naselju kar pomeni, da so kolesarji precej bolj izpostavljeni za udeležbo v prometni nesreči ravno v naselju. Glede na težo posledic pa je delež umrlih kolesarjev 50,8 % v naselju, 49,2 % pa na cestah izven naselja. Prav tako je problematična uporaba zaščitne kolesarske čelade. Po podatkih več kot polovica kolesarjev, ki je utrpela najhujše poškodbe v prometnih nesrečah, ni uporabljala čelade, delež uporabe čelade pri kolesarjih udeleženih v nesreče pa znaša le 29 %. Prav tako so v obeh primerih veliko bolj ogroženi moški (kar 86 % med umrlimi).
Tudi kolesarji vozijo objestno
Tudi pri kolesarjih pa lahko, tako kot pri motoristih in voznikih avtomobilov, govorimo o objestni vožnji. Čeprav so nam na policiji odgovorili, da kolesarjev in motoristov ne moremo primerjati.
Na AVP menijo, da se kolesarjih objestnost kaže predvsem kot tvegano vedenje in različne kršitve znotraj naselij, kot so vožnja v nasprotni smeri, vožnja ali prečkanje v rdečo luč, vožnja po peščevih površinah, uporaba slušalk in mobilnih telefonov. Pri vožnji izven naselja so z vidika varnosti predvsem neprilagojena hitrost vožnje (prehitro), neupoštevanje ali izsiljevanje prednosti tudi s strani kolesarjev (večinoma je sicer obratno). Eden izmed rizičnih dejavnikov pri kolesarjih pa je tudi vožnja pod vplivom alkohola, ki je prav tako izredno tvegana, še pravijo na AVP.
Poostren nadzor nad kolesarji tudi izven naselij
Iz policije so nam odgovorili, da izvajajo poostren nadzor tudi izven naselij. Pri policiji, ker so lani v povezavi s kolesarji ugotovili 4.365 kršitev, ugotovili, da kolesarji pogosto ne poznajo specifike vožnje (nimajo primerne zavorne luči, primerne varnostne razdalje, sprememb smeri vožnje ne nakazujejo z rokami, nepravilnosti so tudi pri obtežitvi koles …).
Glede na statistične podatke AVP približno polovico prometnih nesreč, v katerih so umrli kolesarji, povzročijo kolesarji sami, oz. pri hudo poškodovanih je delež nad 60 %. Najpogostejši vzrok pri prometnih nesrečah, ki jih je povzročil kolesar, je neprilagojena hitrost s kar 33 % deležem, sledi mu nepravilna stran oz. smer vožnje z 23 % ter neupoštevanje pravil o prednosti 12 %. Največ umrlih beležijo zaradi nepravilne strani oz. smeri vožnje – 30 %, neupoštevanja pravil o prednosti – 27 % in neprilagojene hitrosti – 24 %.
Na policiji so nam potrdili, da niso redki primeri, ko kolesarji z veliko hitrostjo mimo avtomobilo prevozijo rdečo luč na semaforju, podali pa so nam podatek, da je bilo lani v prometni hnesrečah udeleženih 1268 kolesarjev, od tega je bilo 663 povzročiteljev. Osem jih je umrlo, 189 se jih je hudo telesno poškodovalo, 882 pa lahko telesno poškodovalo.
Glede na moje izkušnje s kolesarskimi pacienti,bi dejal,da je dober kolesar,mrtev kolesar!!
Pri kolesarjih je tako kot pri avtomobilistih: Večja kot je cena kolesa, večja je aroganca. Malo razmislite kdo se vozi …
Še dobro, da imam močno srce, sicer bi me kap od smejanja, ko sem bral, kaj bi vse kolesarji morali …